25898 KB538 KB2018Bratina, PatricijaBrešan, KatarinaFabec, TomažFabec, TomažGerbec, TejaJerončič, JanušMason, PhilPuc, NejcSchlegel, KaterinaVerbič, TomažCOBISSID:298103808ISBN:978-961-6990-34-9URN:URN:NBN:SI:doc-IKI06TQHslZavod za varstvo kulturne dediščine SlovenijeknjigearchaeologyArheologijaVrtačeArheologija vrtač na Krasu|Na Divaškem krasu je v preteklih letih, spodbujena s šibkoinvazivnimi raziskavami na trasi predvidenega drugega tira Divača-Koper, potekala študija sedimentnih zapolnitev skupine vrtač, ki je bila zagovarjana kot doktorska disertacija, deloma spremenjeno pa predstavljamo sedaj. Avtor je s študijo pridobili obsežno bazo pedoloških in arheoloških podatkov, s pomočjo katerih v pričujočem zvezku predstavlja smeri razvoja kraške krajine v holocenu in vloge človeka v njih. V prvem tisočletju pr. n. št. in v prvem tisočletju n. št. se je človekovo poseganje v krajino spremenilo, najbrž se je močno zmanjšalo. Smetenje krajine se zmanjša do te mere, da ga v raziskanih vrtačah niso zaznali. To stanje preseneča, saj naj bi poselitev Krasa predvsem v železni, a tudi v rimski dobi dosegla maksimalne vrednosti, kar naj bi nujno pomenilo tudi povečanje intenzivnosti izrabe prostora. To je po drugi strani morda mogoče razumeti tudi kot uspešnost starejše (bronastodobne) poselitve, ki je postavila temelje dolgotrajnim vzorcem predvsem živinorejske izrabe krajine. Antropogeni sledovi v vrtačah bi tako bili rezultat širših aktivnosti v prostoru, ki jih v njih lahko zaznavamo, a niso bile usmerjene le vanjeTEXTknjigebooksSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia