270 KB42 KB201520252021Pallares-Elias, Marinaštevilka:1letnik:9str. 164-181DOI:10.51937/Amfiteater-2021-1/164-181ISSN:1855-4539COBISSID_HOST:68515843URN:URN:NBN:SI:doc-I5HEFMOAenAkademija za gledališče, radio, film in televizijoDruštvo gledaliških kritikov in teatrologov SlovenijeSlovenski gledališki inštitutAmfiteater (Ljubljana)beautydružbena preobrazbagledališče da-jaGreek Choirgrški zborkvaliteta napredovanjalepotaquality as excellencesocial transformationTheatre of YesThe theatre of Yes| beauty as the axis of change for the transformation of communities through their own stories|Tejidos is a community artistic project that aims to develop a community to give voice to the particular stories of those who live in Oaxaca (women and the deaf community) and Mexico City (older adults). The project has been funded by the Arts Council England (2018) and Iberescena (2019). "Theatre of Yes" is a methodology that uses the power of beauty as a language to break the stereotypes of situations that society views with apathy. By creating a provocative and emotional performance, we can transform the lives of people who suffer social exclusion. Yet, how can we create a high-quality performance with people who are not professional actors but have stories that should be shared? How can we use powerful performances as an axis of change? How can emotions be the motor for the struggle against the social oppression that many groups suffer? Artistic work has helped us to observe how creativity pushes people to find a freer self and, above all, to be close to the essence of the human being. The base of the Theatre of YES brings together the universal characteristics, honesty, simplicity, humility and generosity. The characteristics of the methodology developed with these groups are the yes as a weapon against the non-worthy self, beauty as the axis of change, physical theatre according to the Lecoq methodologyTejidos je skupnostni umetniški projekt, katerega cilj je razvijati skupnost z namenom, da damo glas specifičnim življenjskim zgodbam, ki se odvijajo v skupnosti žensk in gluhih v Oaxaci ter starejših v Ciudadu de Mexicu. Financirala sta ga Angleški svet za umetnost (Arts Council England) (2018) in Iberescena (2019). Gledališče DA-ja je posebna metodologija, ki moč lepote uporablja kot jezik, s katerim razbija stereotipe situacij, na katere družba zre z malodušjem. Z ustvarjanjem provokativnih in čustvenih predstav lahko spremenimo življenja ljudi, ki trpijo zaradi socialne izključenosti. A kako naj ustvarimo vrhunske predstave z ljudmi, ki niso poklicni igralci, imajo pa zato veliko zgodb, ki bi jih bilo treba deliti? Kako naj izkoristimo takšne močne predstave kot središča sprememb? Kako naj čustva postanejo motor boja proti družbenemu zatiranju, katerega žrtev je toliko različnih skupin? Umetniško delovanje nam je omogočilo, da smo lahko opazovali, kako ustvarjalnost pripravi ljudi k temu, da dosežejo večjo svobodo jaza in predvsem da se približajo bistvu tega, kar pomeni biti človeško bitje. Temelj gledališča DA-ja povezuje univerzalne lastnosti iskrenosti, preprostosti, skromnosti in širokosrčnosti. Značilnosti metodologije, ki smo jo razvili skupaj s temi skupinami, so DA kot orožje proti manjvrednemu jazu, lepota kot središče sprememb ter fizično gledališče po Lecoqovi metodologijiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)