75 KB1229 KB61 KB197320132000Bončina, Andrej29 straništevilka:63str. 153-181ISSN:0351-3114COBISSID:790438URN:URN:NBN:SI:doc-HZXO6HM7slInštitut za gozdno in lesno gospodarstvoUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo & Oddelek za lesarstvoZbornik gozdarstva in lesarstvabiodiversitybiodiverzitetabiotska raznovrstnostgozdovipragozdPrimerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje| A comparison of stand structure and plant species composition between virgin fores t remnansts and managed forests, and result considerations with regard to forestry planning|Some results of comparisons of stand structure and plant species composition between virgin forest remnants and managed forests are presented. The horizontal structure of the analysed managed stands is more diverse and patchy, the number of canopy gaps and stand initiation patches is higher, and their average area is larger, too. In the managed forest growing stock is lessthan half of that in the virgin forest remnant, the volume of large diameter trees (DBH>50 cm) and dead trees (snags and logs) is much lower, treespecies composition is more diverse and tree species number in natural regeneration is higher compared to the virgin forest remnant. The herb layer is more abundant in the managed forest: more plant species were registered there and their abundance is greater. In the cyclical stand in development from juvenile to optimal phase the number and abundance of plant species increased. Proportion of developmental phases is a suitable indicator for assessment of different criteria of sustainable forest managementAvtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozaičnost horizontalne strukture bolj izrazita, število vrzeli in mladovij je večje, njihova površina tudi večja. V gospodarskem gozdu je več kot za polovico nižja lesna zaloga, delež debelega drevja in količina mrtvega drevja sta občutno manjša kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrejša, v pomladku uspeva večje število drevesnih vrst. Zeliščna plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali večje število vrst, njihovo obiljeje v splošnem tudi večje. V cikličnem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se število in obilje vrst v zeliščni plasti povečujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje različnih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdoviTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta