602 KB42 KB199920252014Bezak, NejcMikoš, Matjažletnik:27številka:47str. 103-117ISSN:0352-3551COBISSID:7409761URN:URN:NBN:SI:doc-HYM85Q4NenslFakulteta za gradbeništvo in geodezijoActa hydrotechnicaannual maximumsclimate changecopulasflood frequency analysesklimatske spremembekopulemetoda letnih maksimumovmetoda vrednosti nad izbranim pragompeaks-over-thresholdverjetnostna analizaEstimation of design floods using univariate and multivariate flood frequency approach with regard to one wet year| Ocena projektnih pretokov z uporabo univariatnih ter multivariatnih metod s poudarkom na vplivu nadpovprečno mokrega leta|The determination of design discharges and flood waves volumes is an important aspect of river engineering. The univariate annual maximum (AM), peaks-over-threshold (POT) and multivariate copula methods were used in this hydrologic study to investigate the impact of one wet year on the estimation of flood-related design variables. The flood frequency analyses (FFA) were performed using daily and hourly discharge data from three torrential streams in Slovenia where several flash floods occurred in the last decade. The results of the study indicate that the use of daily discharge data is inappropriate in case of torrential streams because the loss on information when compared to hourly hydrologic data is significant. The consideration of one wet year in the data sample has influence on the relationship between design variable and return period; however this influence is generally smaller than influence of the selected method to perform the FFADoločitev projektnih pretokov in poplavnih valov je pomemben korak pri načrtovanju hidrotehničnih objektov. Uporabili smo metodo letnih maksimumov (AM), metodo vrednosti nad izbranim pragom (POT) ter multivariatno metodo z uporabo funkcij kopula za določitev vpliva izrazito nadpovprečno mokrega leta na rezultate verjetnostnih analiz. Verjetnostne analize (FFA) so bile izvedene z uporabo podatkov o pretokih z urnim ter dnevnim časovnim korakom. Uporabljeni so bili podatki s treh hudourniških porečij v Sloveniji, kjer so se v preteklem desetletju zgodili številni ekstremni dogodki. Rezultati analiz so pokazali, da je uporaba podatkov z dnevnim časovnim korakom neprimerna za hudourniška območja, ker se veliko informacij o dejanskih konicah pretokov izgubi v primerjavi z urnimi podatki. Upoštevanje dodatnega nadpovprečno mokrega leta v analizah sicer ima vpliv na projektne pretoke, vendar je ta vpliv v večini primerov manjši kot vpliv izbire metode za izvedbo verjetnostnih analizTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo