239 KB0 KB202120252021Kremmel, Stefanieletnik:1številka:issue 1str. 79-102DOI:10.4312/stridon.1.1.79-102ISSN:2784-5826COBISSID_HOST:71182595URN:URN:NBN:SI:doc-HGUCLO8OenZnanstvena založba Filozofske fakulteteStridonassumed translationback-translationBolívar, Simóndomnevni prevodkey textključno besedilopovratni prevodtranslation historyzgodovina prevajanjaThe impact of assumed translation and the quest for a lost original| on the history of the key text the Jamaica letter by Simón Bolívar|The Carta de Jamaica (1815) is considered one of the most important testimonies of the South American liberator Simón Bolívar. When the manuscript vanished, historians were left with an English translation and assumed back-translations into Spanish, which heavily impacted the (Spanish) publication history for almost two centuries. This study of the versions of the Carta de Jamaica and the discourse surrounding the search for the original is carried out by applying Jan Assman's text production process model. Assman's model helps identify and understand the motives guiding translation endeavors and the different functions of these versions, which makes it a valuable tool for translation-historical research on key political, cultural, or religious texts. This paper also shows how paradoxical the usage and conception of translation is: it is conceived as a problem, used as a tool of analysis, and finally becomes the solution because through translation the version "closest" to the lost original is createdCarta de Jamaica (1815) velja za besedilo, ki ponuja najrelevantnejši vpogled v delo in misli južno-ameriškega osvoboditelja Simóna Bolívarja. Ko je rokopis izginil, so zgodovinarjem ostali angleški prevod in domnevni povratni prevodi v španščino, ki so skoraj 200 let pomembno vplivali na španske objave besedila. Pričujoča študija o različicah Carte de Jamaica in besedilih, ki so obkrožala iskanje izvirnika, temelji na uporabi procesnega modela tvorjenja besedila Jana Assmana. Assmanov model je uporaben pri identifikaciji in razumevanju vzgibov za prevajanje besedila ter mnogoterih funkcij različnih prevodov, zato predstavlja pomembno orodje za raziskave o zgodovini prevajanja ključnih političnih, kulturnih ali verskih besedil. Poleg tega prispevek prikazuje tudi, kako paradoksalna je raba in razumevanje prevoda: zasnovan je kot problem, uporabljen kot orodje za analizo, na koncu pa postane rešitev, saj skozi prevod nastane različica, ki je "najbližja" izgubljenemu izvirnikuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta