47 KB364 KB41 KB200220262013Kamin, TanjaKolar, AnaSteiner, Peter M.številka:2letnik:52str. 108-118ISSN:0351-0026COBISSID:2859493URN:URN:NBN:SI:doc-HCTFTXUFenInštitut za varovanje zdravja Republike SlovenijeZdravstveno varstvoizobrazbakulturni kapitalmetoda nagnjenjaneenakosti v zdravjuspolzdravjeThe role of cultural capital in producing good health| a propensity score study| študija nagnjenja| Vpliv kulturnega kapitala na zdravje|Introduction: Following Bourdieu's concept of capital, the paper discusses how different states of cultural capital (institutionalised, incorporated and objectified) affect health capital. Methods: The effect of cultural capital on self-assessed health is estimated with a propensity score matching approach using observational data from the "Media consumption, class and cultural stratification" survey. The survey was conducted in 2010 and covered the adult population in the two biggest cities in Slovenia: Ljubljana and Maribor (n = 820). The analyses investigate whether and how different states of cultural capital affect self-assessed health, and whether there are gender differences in how cultural capital affects self-assessed health. Results: Cultural capital has a positive effect on health: persons with high cultural capital report a better selfassessed health than persons with low cultural capital. All states of cultural capital (institutionalised, objectified and incorporated) have a significant positive conditional effect on self-assessed health for women, but for men only the overall cultural capital has a significant positive effect. Conclusions: Cultural capital is an important resource for gaining and maintaining good health and can be seen as a source of (in)equities in healthUvod: Prispevek razpravlja o vplivu različnih oblik kulturnega kapitala (institucionalnega, objektiviranega in utelešenega) na samooceno zdravja. Metode: Vpliv kulturnega kapitala na zdravje je ocenjen z metodo nagnjenja in temelji na anketnih podatkih raziskave "Medijska potrošnja, razred in kulturna stratifikacija (2010)". Vzorec za analizo sestavlja 820 oseb, starih med 18 in 75 let, s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana ali Mestni občini Maribor. Analiza proučuje vpliv kulturnega kapitala na samooceno zdravja in preverja, ali se pri tem pojavljajo razlike med spoloma. Rezultati: Kulturni kapital pozitivno učinkuje na zdravje: osebe z več kulturnega kapitala bolje ocenjujejo svoje zdravje kot osebe z nizkim kulturnim kapitalom. Vse oblike kulturnega kapitala imajo statistično značilen pozitivni učinek na samooceno zdravja pri ženskah, pri moških pa ima statistično značilen pozitivni učinek na samooceno zdravja samo celotni kulturni kapital. Zaključki: Kulturni kapital je pomemben vir za odpravljanje,vzpostavljanje ali za ohranjanje razlik v zdravjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za varovanje zdravja RS