654 KB0 KB201820252025Demmke, Christophletnik:23številka:iss. 1str. 63-98DOI:10.17573/cepar.2025.1.03COBISSID_HOST:236853251ISSN:2591-2240URN:URN:NBN:SI:doc-H7SK2ODXen= University of Ljubljana PressCentral European Public Administration Reviewcivil servicedržavna upravaethicsetikainnovation in public administrationinovacije v javni upraviCivil service ethics in Germany from an international perspective – between a role model and latecomer|Purpose: The article evaluates how civil-service ethics are institutionalised and managed at federal level in Germany, and situates German practice within a broader European perspective. It addresses the conspicuous absence of empirical evidence on the effectiveness of ethics policies, despite the proliferation of governance indices. Design/Methodology/Approach: The analysis draws on a 2025 EU survey on ethics policies in central public administrations. Twenty-six countries and all EU institutions contributed data, completing a seven-chapter, 59-question survey that covered rules, implementation, enforcement and emerging issues such as artificial-intelligence-related risks. Germany’s responses are examined in detail and juxtaposed with international benchmarks for corruption, rule of law, good governance and impartiality. Findings: Germany retains many “classical” bureaucratic features—lifetime tenure, hierarchical structures and a rule-oriented culture—yet scores consistently well on cross-national governance indicators. Fragmented responsibility and limited monitoring mean that hard evidence on policy effectiveness remains scarce, both in Germany and elsewhere. Nonetheless, the German system appears to deter misconduct effectively when compared with its European peers. New challenges linked to artificial intelligence, disclosure of interests and revolving-door movements are recognised, but comprehensive data and coordinated oversight mechanisms are still lacking. Academic contribution to the field: The study provides one of the first systematic, data-driven assessments of civil-service ethics in Germany and enlarges the comparative evidence base for public-sector integrity research. It exposes methodological gaps in measuring ethics outcomes and underscores the need for interdisciplinary approaches that integrate legal, organisational and behavioural perspectives. Originality/Significance/Value: By combining a rare national case study with a unique EU-wide dataset, the article challenges the assumption that traditional, compliance-based systems are inherently obsolete. It demonstrates that Germany’s ostensibly old-fashioned model performs robustly in practice, while highlighting structural and informational deficits that must be addressed if ethics policies are to keep pace with technological and organisational changeNamen: Članek ovrednoti, kako je etika javnih uslužbencev institucionalizirana in upravljana na zvezni ravni v Nemčiji ter nemško prakso umešča v širši evropski kontekst. Obravnava očitno pomanjkanje empiričnih dokazov o učinkovitosti etičnih politik kljub množici kazalnikov upravljanja. Zasnova/metodologija/pristop: Analiza temelji na anketi iz leta 2025, ki jo je podprla EU in je obravnavala etične politike v osrednjih javnih upravah. Sodelovalo je šestindvajset držav in vse institucije EU, ki so izpolnile vprašalnik s sedmimi poglavji in z 59 vprašanji, ki je zajemal pravila, izvajanje, izvrševanje ter nova vprašanja, kot so tveganja, povezana z umetno inteligenco. Nemški odgovori so podrobno analizirani in primerjani z mednarodnimi merili za korupcijo, vladavino prava, dobro upravljanje in nepristranskost. Ugotovitve: Nemčija ohranja številne »klasične« birokratske značilnosti – zaposlitev za nedoločen čas, hierarhične strukture in k pravilom usmerjeno kulturo – vendar pri mednarodnih kazalnikih upravljanja dosledno dosega visoke ocene. Razdrobljena odgovornost in omejeno spremljanje pomenita, da trdni dokazi o učinkovitosti politik ostajajo redki, tako v Nemčiji kot tudi drugje. Kljub temu se zdi, da nemški sistem v primerjavi z evropskimi primerljivimi sistemi učinkovito odvrača od neustreznega ravnanja. Priznani so novi izzivi, povezani z umetno inteligenco, razkritjem interesov ter prehodi med javnim in zasebnim sektorjem, vendar celoviti podatki in usklajeni nadzorni mehanizmi še vedno manjkajo. Akademski prispevek k področju: Študija je ena prvih sistematičnih, na podatkih utemeljenih vrednotenj etike javnih uslužbencev v Nemčiji in razširja primerjalno bazo dokazov za raziskave integritete v javnem sektorju. Razkriva metodološke vrzeli pri merjenju etičnih rezultatov ter poudarja potrebo po interdisciplinarnih pristopih, ki združujejo pravne, organizacijske in vedenjske vidike. Izvirnost/pomen/vrednost: Z združitvijo redke nacionalne študije primera z edinstvenim naborom podatkov EU članek izpodbija predpostavko, da so tradicionalni, na skladnosti utemeljeni sistemi po svoji naravi zastareli. Pokaže, da se navidezno staromodni nemški model v praksi izkaže kot zelo učinkovit, hkrati pa poudari strukturne in informacijske pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, če želijo etične politike slediti tehnološkim in organizacijskim spremembamTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za upravo