257 KB28 KB199420252025Bahun, MatejaHadžič, Jasminaštevilka:3letnik:59str. 172-177DOI:10.14528/snr.2025.59.3.3297ISSN:1318-2951COBISSID_HOST:250732547URN:URN:NBN:SI:doc-H23DD0S4slZbornica zdravstvene negeObzornik zdravstvene negebody artdružbena percepcijadružbena stigmanurse-patient relationsnursingodnosi med medicinsko sestro in pacientiposlikava telesasocial percepcionsocial stigmazdravstvena negaTetovaže med zaposlenimi v zdravstveni negi| kvantitativna raziskava| Tattoos among nursing staff| a quantitative study|Introduction: Personal grooming and appearance are extremely important in terms of the impression healthcare professionals make on patients. Although tattoos have become increasingly popular, research shows they remain stigmatised in society. The aim of our study was therefore to examine healthcare workers' opinions and attitudes towards tattoos.Methods: We conducted a descriptive quantitative study. Data were collected in May 2023 using a purpose-designed online questionnaire with high reliability (? = 0.913). We used a purposive sample consisting of 193 healthcare workers in the Gorenjska region. We conducted univariate and bivariate statistical analyses.Results: Of our respondents, 37,8% had tattoos, and 71,2% of these had tattoos in a visible location. On average, respondents disagreed with negative statements about tattoos ( = 1.16–1.83). However, there was a statistically significant positive correlation between age (p = 0.001–0.011, r = 0.183–0.237), work experience (p < 0.001–0.028, r = 0.158–0.277), and, for some statements, education level (p < 0.001–0.048).Discussion and conclusion: Increasing prevalence of tattoos in modern society calls for greater acceptance of diversity. As perceptions of professionalism are also influenced by appearance, efforts should focus on both strengthening professional image and developing policies that promote tolerance and acceptanceUvod: Osebna urejenost in videz sta izrednega pomena z vidika vtisa, ki ga zdravstveni delavci naredijo na pacienta. Tatu kot del »body arta« postaja v družbi vedno bolj razširjen, raziskave pa kažejo, da so tetovirani posamezniki še vedno deležni predsodkov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno mnenje in odnos do tetovaž imajo zaposleni v zdravstveni negi.Metode: Izvedena je bila deskriptivna kvantitativna raziskava. Podatki so bili zbrani maja 2023 s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil ustvarjen za namen te raziskave, z visoko zanesljivostjo (? = 0,913). Vzorec je bil priložnostni, obravnaval je 193 zaposlenih v zdravstveni negi na Gorenjskem. Uporabljene so bile univariatne in bivariatne statistike.Rezultati: 37,8 % anketiranih je tetoviranih, od tega jih ima 71,2 % tetovažo na mestu, na katerem je drugim vidna. S trditvami, ki so po svojem pomenu odklonilne do tetovaž, se anketiranci v povprečju ne strinjajo ( = 1,16–1,83), se pa kaže statistično pomembna in pozitivna povezava glede na starost (p = 0,001–0,011, r = 0,183–0,237), glede na delovno dobo anketirancev (p = 0,001–0,028, r = 0,158–0,277) in pri nekaterih trditvah glede na stopnjo izobrazbe (p = 0,001–0,048). Diskusija in zaključek: Tetovaže so v sodobni družbi vedno pogostejše, s čimer se povečuje tudi potreba po sprejemanju drugačnosti. Percepcija strokovnosti je odvisna tudi od zunanjega videza, zato naj bo pozornost osredinjena v krepitev profesionalne podobe na eni strani in razvijanje politike strpnosti in sprejemanja na drugiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije