74 KB1762 KB51 KB193820262008Bončina, Andrejštevilka:113 straniletnik:66str. 15-27ISSN:0017-2723COBISSID:2141350URN:URN:NBN:SI:doc-H10AMEQ3slZveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SlovenijeGozdarski vestnikdonosgozdno gospodarstvogozdovinačrtovanjeposekSloveniaSlovenijaNačrtovanje donosov pri mnogonamenskem gospodarjenju z gozdovi| Determination of the allowable cut in the multi-objective forest management|Determined allowable cut and its execution have, together with social-economics conditions, significantly influenced the development of the forest stands in Slovenia. In the period 1947-2006 forest recourses in Slovenia have changed remarkably; without taking into consideration the pioneer forests which have appeared on abandoned agricultural land, average growing stock of Slovenian forest increased in the period 1947-2006 from 124 to 285 m3/ha. Additionally, the amount of medium and large size trees has increased significantly. Both the increase of growing stock and larger portionof large size diameter trees indicate efficiency and success of the regular forest management. At the same time, structural changes of forest resources indicate that more attention should be paid to issues concerning forest regeneration and maintaining of desired growing stock structure. According to the Forest Act, in the process of forest management planning allowable cut should be determined in accordance with current forest management objectives. The allowable cut determination is closely connected tothe forest development planning; the allowable cut is a result of quantification of decisions concerning further forest stand development, wheretwo approaches are combined - the detailed and the frame planning approach. In the article, procedures for allowable cut determination in the planning process are presented separately for even-aged and uneven-aged forestmanagementNačrtovan posek in njegova izvedba sta skupaj z drugimi socialnoekonomskimi dejavniki pomembno zaznamovala razvoj gozdov. Pregled razvoja gozdnih fondov vSloveniji v obdobju 1947-2006 kaže, da se je lesna zaloga gozdov v Sloveniji brez kasneje vključenih pionirskih gozdov, ki so nastali na opuščenih kmetijskih površinah, povečala od 124 na 124-285 m3/ha. Takšna sprememba lesnezaloge, ki vključuje tudi izboljšano debelinsko strukturo gozdov, kaže nauspeh načrtnega gospodarjenja z gozdovi. Hkrati pa opozarja, da bodo obdobjuakumulacije sledila obdobja, ko bodo v ospredju vprašanja, kako vzdrževati ustrezno strukturo in lesno zalogo gozdov. Skladno z Zakonom o gozdovih je potrebno v gozdnogospodarskih načrtih opredeliti največji možni posek, ki je nadomestil nekdanji pojem etat. V načrtovalnem procesu določamo posek glede na odločitve o usmerjanju razvoja gozdov, pri čemer upoštevamo cilje gospodarjenja ter aktualne gozdnogojitvene in gozdnogospodarske razmere.Pri načrtovanju poseka je potrebno kvantificirati odločitve o usmerjanju razvoja gozdov, pri čemer kombiniramo okvirno in podrobno tehniko načrtovanja. V prispevku so prikazani postopki za kvantificiranje donosov pri skupinsko postopnem in prebiralnem gospodarjenjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza gozdarskih društev Slovenije