556 KB39 KB198220252025Kaloh Vid, NataliaKojc, Agnesštevilka:1letnik:58str. 37-51ISSN:0567-784XDOI:10.4312/an.58.1.37-51COBISSID_HOST:238134275URN:URN:NBN:SI:doc-GDTLPJX2enZaložba Univerze v LjubljaniActa neophilologicaAmerican literatureameriška književnostkratke zgodbemetaforametaphorPoe, Edgar Allanprevajalske strategijeretranslationsshort storiestranslation strategiesThe challenges of translating metaphors in Slovene retranslation of Edgar Allan Poe's short stories|The article focuses on translations of metaphors, a unique aesthetic and poetic figure that requires special attention and accurate rendering in a literary translation. When translating metaphors, the translator should understand and preserve the meaning and the aesthetic component of the metaphors. The study discusses the rendering of metaphors in translations and re-translations of three short stories by Edgar Allan Poe: “The Gold Bug,” translated by Boris Rihteršič in 1935, and Jože Udovič in 1960; “The Pit and the Pendulum,” translated by Rihteršič in 1935 and by Udovič in 1972, and “The Fall of the House of Usher,” translated by Zoran Jerin and Igor Šentjurc (1952), and by Udovič in 1972. In gothic fiction, Poe established himself as a master of metaphors, which he used with astonishing fluency and precision. The results of the analysis demonstrate how and in which way Slovene translators rendered metaphors in the short stories of one of the greatest writers of gothic fiction, and what strategies they used to preserve Poe’s unique, dark, and delirious metaphorical styleV prispevku so obravnavani prevodi metafor iz izvirnega v ciljni jezik. Metafora je edinstvena estetska in poetološka figura, ki v književnem prevodu zahteva posebno pozornost in obravnavo. Pri prevajanju metafor mora prevajalec razumeti in ohraniti pomen ter estetske elemente besedila. Z izbrisom, parafraziranjem ali napačno interpretacijo metafor besedilo izgubi svoj ključni element. Pričujoča študija obravnava metafore v prevodih in posodobljenih prevodih treh kratkih zgodb Edgarja Allana Poeja: »Zlatega hrošča« v prevodu Borisa Rihteršiča leta 1935 in posodobljenem prevodu Jožeta Udoviča leta 1960; »Vodnjaka in nihala«, ki sta jo prevedla Rihteršič leta 1935 in Udovič leta 1972, ter »Konca Usherjeve hiše« v prevodu Zorana Jerina in Igorja Šentjurca (1952) ter Udoviča leta 1972. Poe se je uveljavil kot mojster metafor, ki jih je v besedilu uporabljal z izjemno spretnostjo in natančnostjo. Primerjava prevodov razkriva, kako so se slovenski prevajalci lotili prevajanja metafor v kratkih zgodbah enega najodličnejših pisateljev žanra gotske grozljive zgodbe, razvidne pa so tudi strategije, s katerimi so ohranili Poejev edinstven, temačen in izjemen metaforični slogTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta