250 KB43 KB192920262014Ferk, PoloncaLeskošek, BranimirPajntar, MarjanPal, Marjetkaštevilka:4letnik:83str. 299-310ISSN:1318-0347COBISSID:31377113URN:URN:NBN:SI:doc-GDCNES3RenSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikarterial hypertensionarterijska hipertenzijaepidemiologijaepidemiologykazalniki kakovostiquality indicatorstherapytreatmentzdravljenjeEvaluation of arterial hypertension control in family practice in Slovenia| Ovrednotenje nadzora arterijske hipertenzije v ambulantah družinske medicine v Sloveniji|Objective: We performed a study on almost 20,000 Slovene patients with arterial hypertension (AH) to evaluate age- and gender-dependent blood pressure control, differences in the rate of AH control in the period 2002-2008, and to validate a potential impact of selected quality indicators on blood pressure control. Methods: The study was conducted as a part of the "Quality of Healthcare in Slovenia" project, in agreement with the National Medical Ethics Committee of the Republic of Slovenia. Appropriate statistical analyses were performed and the results evaluated. Results: Arterial hypertension control was relatively high (55.8%, 95% CI: 55.1-56.5) in the period 2002-2008 and improved significantly during that period. Based on our statistical model, the improved AH control in year 2006 compared to 2002 is particularly due to lower initial blood pressure values before treatment. Uncontrolled AH was largely attributed to uncontrolled systolic blood pressure. We found positive association between AH control and the frequency of blood pressure control in less than six-month time intervals. Conclusions: According to our results, AH control in family practice in Slovenia is relatively high compared to other European countries, but the results refer only to patients visiting their family medicine physiciansIzhodišča: V študiji, ki je vključevala okrog 20.000 slovenskih bolnikov z arterijsko hipertenzijo (AH), smo ugotavljali nadzor krvnega tlaka v odvisnosti od spola in starosti, nadzor AH v obdobju 2002-2008 in ocenili možni vpliv izbranih kazalnikov kakovosti na nadzor krvnega tlaka. Metode: Študija je potekala v okviru projekta "Kakovost v zdravstvu Slovenije" z dovoljenjem Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Rezultate smo statistično analizirali in jih ovrednotili. Rezultati: Nadzor AH v obdobju 2002-2008 je bil sorazmerno dober (55,8%, 95% CI: 55.1-56.5) in se je v tem obdobju značilno povečal. Rezultat, da gre za boljši nadzor v letu 2006 v primerjavi z 2002, je na podlagi našega statističnega modela predvsem posledica nižjega krvnega tlaka pred začetkom zdravljenja. Nenadzorovana AH je bila predvsem posledica nezadostno nadzorovanega sistoličnega krvnega tlaka. Nadzor AH je bil boljši pri bolj pogosti kontroli krvnega tlaka v intervalih, manjših od šestih mesecev. Zaključki: Glede na rezultate naše študije je nadzor AH v ambulantah družinske medicine v Sloveniji sorazmerno dober v primerjavi z drugimi evropskimi državami, vendar moramo pri tem upoštevati, da podatki veljajo samo za bolnike, ki so obiskali svojega zdravnika - specialista družinske medicineTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo