176 KB33 KB201320252023Jadek-Pensa, Dunjaletnik:49številka:6/7str. 1130-1140ISSN:0353-6521COBISSID:181776387URN:URN:NBN:SI:doc-GBFG9007slLEXPERAPodjetje in deločlovekove pravicepravna argumentacijaSodiščasodna praksaVrhovno sodiščeNeenotna sodna praksa in dostop do Vrhovnega sodišča|The core of the problem is that the place of confrontation of different views is by statutory definition fragmented into chambers when it comes to deciding on appeals at the Supreme Court. Consequently, the underlying reasons on the interpretation of the law in the decisions of the different chambers may also conflict in analogous cases. However, if the Supreme Court's decisions are to have precedential value, the Supreme Court chambers' supporting positions on the same question of law should not be in conflict with each other. They may be departed from after thoroughly explained why the previously adopted position should not stand, and may be built upon, in line with the development of legal reasoning, but the fact that they are contradictory should be avoided. Since under the Constitution the manner in which the right to a remedy is exercised is a matter of law, the article's critique is directed towards the legislative branch, which has noticed the problem of inconsistent jurisprudence in the Supreme Court, but has not regulated, in accordance with the established standard, a mechanism for overcoming these inconsistencies or the possibility of a reasoned departure from the adopted precedential positions. Access to the Supreme Court should certainly include both the mechanism for overcoming the inconsistency of jurisprudence and the possibility of a reasoned departure from the already adopted supporting positions in the analogous cases that followV jedru problema je, da je pri odločanju o pravnih sredstvih na Vrhovnem sodišču po zakonski definiciji mesto soočenja različnih stališč sodnikov razdrobljeno na posamezne senate. Zato si lahko nosilni razlogi o razlagi prava v odločitvah senatov v analognih primerih tudi nasprotujejo. Toda če naj imajo odločitve Vrhovnega sodišča precedenčni pomen, si nosilna stališča iz odločitev senatov Vrhovnega sodišča o enakem pravnem vprašanju ne bi smela nasprotovati. Od njih se lahko obrazloženo odstopi in lahko se nadgrajujejo skladno z razvojem pravne misli, a dejstvu, da si nasprotujejo, bi se kazalo izogniti. Ker je urejanje načina uresničevanja pravice do pravnega sredstva po Ustavi zakonska materija, je kritična os prispevka usmerjena v zakonodajno vejo oblasti, ki je problem neenotne sodne prakse na Vrhovnem sodišču zaznala, a ni uredila skladno z uveljavljenimi standardi niti načina za preseganje razhajanj niti možnosti za obrazložen odstop od že sprejetih nosilnih stališč. Dostop do Vrhovnega sodišča bi vsekakor moral zaobjemati tako možnost za učinkovito razreševanje nasprotij med nosilnimi stališči odločitev senatov Vrhovnega sodišča kot tudi možnost obrazloženega odstopa od že sprejetih nosilnih stališč o razlagi prava v analognih primerih, ki sledijoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia