216 KB68 KB2026Podobnik, Ninaštevilka:3/4letnik:52str. 569-595ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:284206339URN:URN:NBN:SI:doc-G8CB4C0DslGospodarski vestnikInštitut za delo pri Pravni fakultetiZveza Društev pravnikov v gospodarstvu SlovenijePodjetje in delobill of ladingcontractual autonomydigital transformation of maritime transportdigitalna transformacija pomorskega prevozaelectronic bill of lading (eBL)elektronska nakladnica (eBL)exclusive controlinteroperabilnost platformizključni nadzorlegal pluralismlegal validity of electronic documentsMLETRnakladnicaplatform interoperabilitypogodbena avtonomijapravna veljavnost elektronskih dokumentovpravni pluralizemDigitalna transformacija papirne nakladnice v luči pravnega pluralizma|This article examines the legal challenges arising from the digital transformation of the bill of lading as a core instrument of maritime transport. It is based on the premise that the transition to electronic bills of lading (eBL) does not merely replace paper documents with digital records, but requires a redefinition of fundamental legal concepts, particularly possession and transferability of rights. The analysis focuses on three central issues: the legal nature of dematerialised bills of lading, the limits of contractual autonomy of private platforms, and the problem of interoperability between digital systems. It combines doctrinal, comparative and theoretical methods, drawing on international frameworks and contemporary theories of legal pluralism. Particular attention is given to the UNCITRAL Model Law on Electronic Transferable Records (MLETR), which introduces the concept of exclusive control as a functional equivalent to possession. The findings demonstrate that while technological solutions for eBL are already available, their legal effectiveness depends on the normative recognition of a mechanism of exclusive control as a functional equivalent of possession. MLETR provides an operational model for translating traditional property law concepts into the digital environment; however, its implementation across jurisdictions remains uneven. The article argues that the legal validity of eBL can only be ensured through the recognition of exclusive control as a basis for entitlement, together with clearly defined limits of contractual autonomy and the establishment of interoperable standards. It therefore advocates a hybrid regulatory approach combining private platform governance with public legal safeguards, and outlines directions for adapting the Slovenian legal framework towards the normative recognition of functional equivalence of electronic transferable records and paper bills of ladingV prispevku so obravnavani pravni izzivi digitalne transformacije nakladnice kot osrednjega instrumenta pomorskega prevoza blaga. Izhodišče je teza, da prehod na elektronsko nakladnico (eBL) ne pomeni le tehnološke nadomestitve papirne listine, temveč zahteva redefinicijo temeljnih pravnih konceptov, zlasti posesti in prenosljivosti pravic. Analiza se osredotoča na tri ključna vprašanja: pravno naravo dematerializirane nakladnice, meje pogodbene avtonomije zasebnih platform in problem interoperabilnosti digitalnih sistemov. Pri tem združuje dogmatično, primerjalnopravno in teoretično metodo ter izhaja iz mednarodnih normativnih okvirov in teorij pravnega pluralizma. Posebna pozornost je namenjena Uncitralovemu Modelnemu zakonu o elektronskih prenosljivih zapisih (MLETR), ki kot ključno rešitev uvaja koncept izključnega nadzora (exclusive control) kot funkcionalni ekvivalent posesti. Ugotovitve kažejo, da tehnološke rešitve za eBL že obstajajo, vendar njihova pravna učinkovitost ostaja pogojena z normativnim priznanjem mehanizma izključnega nadzora kot funkcionalnega ekvivalenta posesti. MLETR je pri tem operativni model, ki omogoča transformacijo klasičnih stvarnopravnih konceptov v digitalno okolje, vendar njegova implementacija v nacionalne pravne rede še ni enotna. V prispevku je poudarjeno, da je pravno veljavnost eBL mogoče zagotoviti le ob hkratni vzpostavitvi izključnega nadzora kot pravno priznane oblike razpolagalne legitimacije, jasnih omejitev pogodbene avtonomije in interoperabilnih standardov. Na tej podlagi avtorica zagovarja hibridni regulativni pristop, ki povezuje zasebne platforme in javnopravne norme, ter predlaga usmeritve za prilagoditev slovenskega pravnega reda v smeri funkcionalne enakovrednosti elektronskih prenosljivih listin s papirnimi nakladnicamiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia