72 KB1292 KB67 KB197320131999Kraigher, HojkaŽitnik, Sašo34 straništevilka:59str. 55-87ISSN:0351-3114COBISSID:542886URN:URN:NBN:SI:doc-FS1H8S9IslInštitut za gozdno in lesno gospodarstvoUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo & Oddelek za lesarstvoZbornik gozdarstva in lesarstvafitinska kislinafosforgradenkaljivostsemesemenarstvoshranjevanježelodVloga fitinske kisline pri shranjevanju želoda gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.)| The role of phytic acid in storage of acorns of sessile oak (Quercus petraea (Matt.) Liebl.)|The aim of the research is to develop new cheap and practical methods for long-term storage of acorns of sessile oak, because today it is possible to store them only for few months (recalcitrant seeds). The research is based on the hypothesis, that the vitality of acorns after long-term storage is in positive correlation with the content of phytic acid in them, which is in positive correlation with the content of available phosphorus in soil. The experiment is established as a case study on two plots of sessile oak, which essentially differ in the content of phosphorus in leaves, which is used as anindicator of available phosphorus in soil. The acorns were collected in October 1997 and stored for 9 months until August 1998. Before the storage andevery three months the following analysis were done: germination and moisture, nutrients (P, K, Ca, Mg) and phytic acid content in acorns. The results show that the plot, which has higher content of phosphorus in leaves, has also a higher content of phosphorus and phytic acid in acorns and the germination is better. The differences can be observed only at the beginning of the storage, later on they disappear. The results show that there could be a positive correlation between the vitality of acorns after long-term storage,the content of phytic acid in them and the content of phosphorus in soil. However, the data are not yet sufficient to prove statistical significant differencesCilj raziskave je razviti nove postopke daljšega shranjevanja gradnovega želoda, ki bi bili poceni in praktični, saj je z zdaj znanimi metodami zaradi rekalcitrantnosti želoda možno shranjevati le nekaj mesecev. Raziskovanje sloni na hipotezi, da je vitalnost želoda po daljšem shranjevanju v pozitivni korelaciji z vsebnostjo fitinske kisline v njem, kar je v pozitivni korelaciji z vsebnostjo razpoložljivega fosforja v tleh. Poskus je zastavljen kot študija enega primera na dveh izbranih ploskvah, poraslih z gradnom. Ploskvi se bistveno razlikujeta po vsebnosti celotnega fosforja v listih, kar smo uporabili kot kazalec razpoložljivega fosforja v tleh. Želod smo nabrali na ploskvah oktobra 1997. Nato je bil shranjen 9 mesecev, do avgusta 1998. Pred shranjevanjem in nato vsake tri mesece smo opravili naslednje analize: vlažnost in kalivost želoda, vsebnost hranil (P, K, Ca, Mg) in vsebnost fitinske kisline. Pokazalo se je, da je na ploskvi z večjo vsebnostjo celotnega fosforja v listih tudi večja vsebnost celotnega fosforja v želodu. Na tej ploskvi je tudi večja vsebnost fitinske kisline v želodu, hkrati pa je večja njegova kalivost. Vendar so razlike opazne samo na začetku shranjevanja,nato postopoma izginejo. Rezultati kažejo, da bi lahko obstajala pozitivna korelacija med vitalnostjo želoda po daljšem času shranjevanja, vsebnostjo fitinske kisline v njem in vsebnostjo fosforja v tleh, vendar dosedanji rezultati niso pokazali statistično značilnih razlikTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta