166 KB63 KB198220252014Herath, Subhangištevilka:3/5letnik:53str. 217-231ISSN:0352-7956COBISSID:4246629URN:URN:NBN:SI:doc-FBP2HO3TenFakulteta za socialno deloSocialno delohendikepidentitetaosebe s posebnimi potrebamioviranoststudentŠrilankaštudentivisokošolski študijNegotiation of self-identity and the contingency of self-actualization among the students with disabilities striving for higher education in Sri Lanka|The article argues that in the context of the highly competitive state higher educational sector in Sri Lanka the contingency of identity construction and actualization among students with disabilities differs considerably from that of students who are considered as "not disabled". This is seen as due to highly contradictory social cues the former receive in the effort to reach higher educational goals in a locality where they experience significant socio-spatial discrimination and deprivation. The process of building self-identity is understood as occurring in three localities, namely, (1) the period prior to entering the higher educational institutions (home and schooling), (2) the period spent in the higher educational institution, and (3) the future world they attempt to actualize, all of which become transitional and reflexive during the process of identity construction. Self-actualization of the students with disabilities in this context is seen as a reflexive, locality specific, contingency which varies with the level of paradoxes they encounter in this processVisokošolsko izobraževanje na Šrilanki večinoma obsega državni sektor visokošolskih institucij; v njih je bilo brezplačno izobraževanje uvedeno leta 1945. Kljub izobraževalnim možnostim, ki so jih študenti z ovirami dobili že leta 1912, na visokošolskih ustanovah študira le zelo malo študentov z ovirami, in sicer zaradi izjemno tekmovalnih izpitnih in selekcijskih procedur ob vstopu na univerzo. Na Šrilanki, v državi, kjer izobrazba velja za pogoj za družbeno napredovanje, je visokošolsko izobraževanje ključno pri oblikovanju ambicij in iz njih izhajajočih identitet med študenti/študentkami. Članek prikaže kontingenco konstrukcij identitete in njihovo realizacijo med študenti in študentkami z ovirami, ki se razlikuje od identitetnih konstrukcij nehendikepiranih vrstnikov, in sicer zaradi protislovnih družbenih sporočil, ki so jim izpostavljeni v izobraževalnem procesu v okoljih, ki jih zaznamujejo družbeno-prostorske diskriminacije in deprivacije. Konstruiranje lastne identitete prepoznavamo v treh fazah: 1) obdobje pred visokošolskim izobraževanjem (dom in prejšnje šolanje); 2) obdobje v visokošolskih institucijah; in 3) prihodnost, ki so si jo začrtali in ki postaja v obdobju konstruiranje identitete prehodna in refleksivna. Samouresničevanje študentov z ovirami je v tem kontekstu videno kot refleksivno, lokalno specifično, odvisno od stopnje paradoksov, s katerimi se v tem procesu srečujejoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo