199 KB59 KB198420252017Poglajen, Tinaletnik:33številka:84str. 11-28ISSN:0352-3608COBISSID:34933597URN:URN:NBN:SI:doc-EWUEJGCKslFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpraveFeminismFeminizemFilm criticismFilmska kritikafilmska produkcijaFilmski sklad Republike SlovenijeSexual violenceSloveniaSlovenian motion picturesSlovenijaSlovenski filmSpolno nasiljeSpol in slovenski poosamosvojitveni film| spolno nasilje v produkcijah Filmskega sklada RS (1994-2010)|The article investigates representations of sexual violence in cinema of the independent Slovenia, drawing on the psychoanalytic cinema apparatus theory of the spectatorial gaze, which is constituted as masculine and condones sexual violence. We believe the national institution for financing of film production, the Slovenian Film Fund (1994-2010), functions as a gatekeeper that indirectly influences the content of the films that are made, while cinema itself functions as an ideological state apparatus. Analysis of the film texts shows the ubiquitous motives of rape and sexual violence against women in the cinema of the independent Slovenia function as punishment for promiscuity or other ways of disrespecting the patriarchal orderČlanek preučuje upodobitve spolnega nasilja v slovenskem poosamosvojitvenem filmu skozi teorijo kinematografskega aparata, za katerega je ključen koncept pogleda gledalca, ki je konstituiran kot moški in spolno nasilje dopušča. V članku trdimo, da Filmski center RS (1994 - 2010), nacionalna institucija za financiranje filmske produkcije, deluje kot gatekeeper in posredno določa vsebino filmov, film sam pa v slovenskem umetnostnem sistemu deluje kot ideološki aparat države. Analiza filmskih tekstov pokaže, da v slovenskem poosamosvojitvenem filmu pogosta motiva posilstva in spolnega nasilja nad ženskami delujeta kot sredstvi za metaforično kaznovanje žensk, ki ne upoštevajo patriarhalnega redaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo