32 KB1596 KB29 KB197320132010Kadunc, AlešMecko, JulianPetráš, Rudolfštevilka:92str. 39-48ISSN:0351-3114COBISSID:3047846URN:URN:NBN:SI:doc-EHQQZM2GenInštitut za gozdno in lesno gospodarstvoUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo & Oddelek za lesarstvoZbornik gozdarstva in lesarstvabukov gozdprirasteksečnjaSlovaškaFelling maturity criteria of beech stands in Slovakia| Kriteriji sečnje zrelosti bukovih sestojev na Slovaškem|In this paper, we focus on the felling maturity of beech stands in Slovakia. From an economic point of view, felling maturity of stands depends on volume production, assortment composition at different stand ages, and costs of forest labour. The culmination of net value production serves as a prevailing criterion of felling maturity. Our analyses showed a modest decrease in felling costs after the stand age of 40 years. The mean value increment of beech stands was yield class dependent. The ages of stands when total mean increments culminated were, in comparison with volume production, older on average by 15 years for gross yield and by 28 years for net yield. The latter culminated between 105 and 150 yearsPrispevek obravnava sečno zrelost bukovih sestojev na Slovaškem. Z ekonomskega zornega kota je sečna zrelost odvisna od volumenske produkcije, sortimentne strukture pri različnih starostih sestoja in stroškov gozdnega dela. Kulminacija neto vrednostne produkcije je prevladujoči kriterij pri določitvi sečne zrelosti bukovih sestojev. Analize kažejo, da stroški pridobivanja lesa po starosti sestoja okoli 40 let pričnejo umirjeno padati. Povprečni vrednostni prirastek bukovih sestojev je odvisen od bonitetnega razreda. Bruto vrednostni prirastek kulminira v povprečju 15 let kasneje kot volumenski prirastek, neto vrednostni prirastek pa v povprečju 28 let kasneje. Slednji kulminira pri starosti med 105 in 150 letiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta