429 KB0 KB201320262026Galič, Alešštevilka:1/2letnik:81str. 43-73, 123-124ISSN:0032-6976COBISSID_HOST:270519043URN:URN:NBN:SI:doc-DMZ0T42VslZveza društev pravnikov SlovenijePravnikfictitious servicefikcije vročitvenačelo sorazmernostineznan naslovpravica do izjavljanjaprijavljen naslovprinciple of proportionalityregistered addressright to be heardunknown addressKdaj se naslov šteje za neznanega?| domače in čezmejno vročanje sodnih pisanj, kadar se registrirani in dejanski naslovi posameznikov ne ujemajo|If the addressee does not live at the address used for service and has no ongoing contact with it, service at that address will be merely fictitious, regardless of whether it is an officially registered address. Some national laws (notably in the Czech Republic) permit such "fictitious service" at the outset, whereas most EU Member States require a genuine attempt to ascertain the individual’s actual place of residence first. The European Court of Human Rights and the Court of Justice of the European Union have articulated broadly comparable standards. EU Regulation 2020/1784 nevertheless raises practical difficulties. It encourages cross-border address searches, yet relies primarily on official registers. This is approach works where the information collected from these registers corresponds to the actual residence of the addressee. However, if this is not the case, service at the registered address would be merely fictitious. This is only in accordance with the requirements of a fair trial only where all reasonable attempts to determine the addressee’s actual address have been exhaustedČe naslovnik na naslovu vročitve ne živi in s tem naslovom ne vzdržuje stika, bo vročitev na tem naslovu zgolj fiktivna, ne glede na to, ali gre za uradno registriran naslov. Nekateri nacionalni zakoni (zlasti v Češki republiki) takoj dovoljujejo "fiktivno vročitev", večina držav EU pa zahteva, da se najprej resnično poskuša ugotoviti dejansko prebivališče posameznika. Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije sta glede tega določila podobne standarde. Uredba EU 2020/1784 je s tem v zvezi sicer povzročila nekatere dileme. Spodbuja namreč čezmejno iskanje naslovov, vendar se opira predvsem na uradne registre. To je koristno, če podatki, zbrani iz teh registrov, ustrezajo dejanskemu prebivališču naslovnika. Če pa se ugotovi, da ne, bi bila vročitev na registriranem naslovu zgolj fiktivna. Ta pa je skladna z zahtevami poštenega sojenja le, če so vsi razumni poskusi, da bi ugotovili dejanski naslov naslovnika, ostali neuspešniTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta