54 KB192 KB51 KB195520252012Zorčič, Sabinaštevilka:52str. 363-380ISSN:0024-3922COBISSID:50805090URN:URN:NBN:SI:doc-DLJFFUNJenslZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)discours politiqueempruntsizposojenkepolitični diskurzprevzete besedeSloveneslovenščinasociolinguisticssociolinguistiquesociolingvistikaWords of foreign origin in political discourse|The paper discusses the use of words of foreign origin in Slovenian political discourse. At the outset, this usage is broken down into four groups: the first contains specific phrases and terminology inherent to the political domain; the second contains words of foreign origin generally present in the Slovene language (because of their high frequency of nonexclusivistic use, these words are not of interest to the scope of this investigation); the third contains various words of foreign origin used as affectional packaging for messages with the aim of stimulating the desired interpretation (framing reality); the fourth group, which is the most interesting for our research, is made up of words of foreign origin which could have a marker: + marked, + not necessary, + unwanted, but only if we accept the logic of purism. All the words in this group could be replaced - without any loss of meaning - with their Slovene equivalents. The speaker's motivation for using the foreign word is crucial to our discussion. In the framework of Pierre Bourdieu's poststructural theory as well as Austin's and Searle's speech act theory, statistical data is analysed to observe how usage frequency varies in correlation with selected factors which manifest the speaker's habitus. We argue that words of foreign origin represent symbolic cultural capital, a kind of added value which functions as credit and as such is an important form of the accumulation of capitalČlanek obravnava rabo besedja tujega izvora v okviru slovenskega političnega diskurza. Zaradi specifične rabe lahko besede razdelimo v štiri skupine: v prvo spadajo posebne fraze in terminologija, ki je lastna političnem področju; v drugo skupino uvrščamo besede tujega izvora, ki so splošno prisotne v slovenskem jeziku (in so zaradi pogostosti pojavljanja ter njihove "neekskluzivističnosti" popolnoma nezanimive za raziskovanje); tretjo skupino sestavljajo različne besede tujega izvora, s pomočjo katerih govorci spodbujajo željene interpretacije povedanega (ang. framing reality); četrta skupina je najbolj zanimiva za raziskovanje in je sestavljena iz besed tujega izvora, ki bi lahko imele oznako: +zaznamovano, +nepotrebno, +nezaželeno, vendar le, če podležemo puristični logiki. Vse besede te skupine je mogoče enostavno in brez spremembe v pomenu zamenjati z enobesednimi slovenskimi ustreznicami. Motivacija rabe teh besed je ključnega pomena za našo obravnavo. V okviru poststrukturalistične teorije Pierra Bourdieuja ter Austinove in Searlove teorije govornih dejanj je podana tudi interpretacija statistične analize pogostnosti rabe v korelaciji z izbranimi dejavniki, ki izražajo govorčev habitus. Zagovarjam tezo, da tujke predstavljajo simbolni kulturni kapital, dodano vrednost, ki učinkuje kot kredit je in je kot taka lahko pomembna oblika akumulacije kapitalaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta