227 KB33 KB141 KB4 KB201520252018Kozak, Krištof Jacekštevilka:1letnik:6str. 98-112ISSN:1855-4539ISSN:1855-850XCOBISSID:239685632COBISSID:249943040URN:URN:NBN:SI:DOC-DFR5QC4BslAkademija za gledališče, radio, film in televizijoDruštvo gledaliških kritikov in teatrologov SlovenijeAmfiteater (Ljubljana)EuropeEvropaMatjaž Zupančičnemoč gledališčapolitical post-dramaticpolitical theatrepolitično gledališčepolitično postdramskopowerless of the theatreSebastijan HorvatSimona SemeničVinko MöderndorferRealpolitična brezmoč slovenskega gledališča|Evropo danes analiziramo z najrazličnejših vidikov: političnega, ekonomskega, duhovnega itd., zato ni čudno, da se ji posvečata tudi dramatika in gledališče. Slednje si kot ena najbolj živih in tudi aktivnih umetnosti še posebej v zadnjem času, ko je Evropa z izgovorom krize nepredstavljivo znižala medčloveške standarde, prizadeva postati nosilec družbenokritične, napredne zavesti. Tako poskuša tudi več dramskih besedil, izmed katerih se pričujoči članek posveča zgolj trem, skupaj z njihovimi uprizoritvami, avtorjev M. Zupančiča, V. Möderndorferja in S. Semenič. Članek dokazuje nezmožnost političnega, aktivističnega gledališča, da bi sprejelo ponujeno roko politične dramatike in postalo gibalo morebitnih družbenih sprememb. Namesto tega ostaja v lastnem risu in kljub denunciaciji umetniškega perpetuira prav to: ostaja zgolj umetniško. Še posebej je to vidno pri uprizoritvi besedila S. Semenič v režiji S. HorvataTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)