1516 KB85 KB195520251983Pogačnik, Vladimirštevilka:let. 23Str. 125-174ISSN:0024-3922COBISSID_HOST:10957666URN:URN:NBN:SI:doc-D5ZSDT9JfrUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)francoščinanenormirana francoščinapriponeStructuration des suffixes quantificateurs en français non conventionnel|Disertacija z naslovom "Struktriranje vrednostnih pripon v nenormirani francoščini" analizira tri osnovne sklope izpeljave, kot jih opredeljuje guillaumistična lingvistika: funkcijsko preusmerjanje (translatorji), pomensko razvrščanje (klasifikatorji) in pomensko vrednotenje (kvantifikatorji).Raba pretežno nenormiranih pripon in končajev, ki se v zavesti govorečih zdijo nemenjene predvsem vrednotenju, se razvršča v vse tri omenjene kategorije. Prehajanje besed iz ene v drugo upovedovalno strukturo s pomočjo nenormiranih pripon je obdelano zlasti ob primerjavi z enakim pojavom v normiranem jeziku. V pregledu razvrščevalnih razsežnosti in nalog nenormiranih pripon se splošnimtipom pomenske klasifikacije (nomina agentis, n. ethnica, n. loci, n.instrumenti) dodani tudi onomaziološki sklopi, ki so značilni za ljudski jezik in argo. Z analizo vrednostnih pripon avtor poskuša osvetliti pojav pojmovne razločitve, ki se podaljšuje v smeri kvantificiranja (večalno, manjšalno), kar se zdi v nenormirani francoščini važnejše od ugotavljanja vrednostne zaznamovanosti (slabšalno, ljubkovalno). Nasploh večalnost bolj kot manjšalnost ustreza ekspresivnemu - zlasti hiperboličnemu in antifrastičnemu izražanju. Posledica te naravnanosti nenormiranega jezika je, da so po izvoru sicer manjšalne pripone dobile pretežno večalno vsebino. Tusi slsabšalnost je v tovrstnem besedotvorju prisotna v prvi vrsti glede na normirane opozicije; v nenormiranem jeziku je le redko sistematična (-asse), pri večini priponskih izpeljank pa izvira iz negativnega pomena podstave. Vzpostavlja se nov odnos pri homogeni izpeljavi: alternativnost, ki se le deloma naslanja na pomensko stopnjevanost. Uzpeljava z vrednostnimi priponami v sodobni nenormirani francoščini menja svojo intenzivnost zlasti glede na trenutne potrebe v jeziku. Med vzroki za njeno slabljenje so vključevanje teh pripon v strukture, ki so v zavesti govorečih drugotnega pomena (translacija, klasifikacija), konkurenca med priponami in njihova pogostna redundanca. Vzporedno pa se krepi ekspresivnost ničelne izpeljave in izpeljave s psevdosufiksiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta