714 KB25 KB195520252013Derganc, Aleksandraštevilka:1letnik:53str. 31-40ISSN:0024-3922COBISSID:51941474URN:URN:NBN:SI:doc-CZ8JCEJJfrruslZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)calquesempruntsfrançaisfrancoščinafrazeologijaFrenchizposojenkekalkiphraséologiephraseologyprevzete besederusseRussianruščinaVloga francoščine pri izoblikovanju sodobne knjižne ruščine|V prispevku se obravnava vloga francoščine pri izoblikovanju sodobnega ruskega knjižnega jezika. Po reformah Petra I. se začne obdobje močnega vpliva zahodnoevropske kulture na vsa področja državnega življenja - v vojski, državni upravi, izobraževanju, vsakdanjem življenju itd. Pojavijo se področja družbenega in materialnega življenja, ki dotlej niso obstajala. Novosti v državnem in družbenem življenju zahtevajo nove jezikovne oblike. Različni registri pismenega jezika, ki so služili družbi pred reformami Petra I. (npr. cerkvena slovanščina kot jezik religije in duhovne kulture ter uradovalni jezik kot jezik administracije) niti po obliki niti po vsebini ne ustrezajo več novim zahtevam družbe. Zelo važno vlogo pri nastajanju novega ruskega knjižnega jezika so imeli zahodnoevropski jeziki. Vloga francoščine je postala posebno pomembna v drugi polovici 18. stoletja. V prispevku se (na podlagi del Vinogradova (1982), Biržakove, Vojnove in Kutine (1972), M. Smith (2006) in nekaterih drugih avtorjev) navajajo zgledi leksikalnih sposojenk ter semantičnih in frazeoloških kalkov iz francoščine. Poudarja se, da vpliv francoščine (in drugih zahodnoevropskih jezikov) na ruščino ni bil le površinski, ampak je preoblikoval semantični sistem ruskega jezika. V prispevku se tudi navajajo nekateri citati iz del A. Puškina in L. Tolstoja, ki pričajo o pomembni vlogi francoščine v ruski družbi 18. in začetka 19. stoletjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta