301 KB53 KB198420242009Sajovic, Špelaletnik:25številka:61str. 25-40ISSN:0352-3608COBISSID:28647005URN:URN:NBN:SI:doc-CTQJ7LMKslFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpraveČlovekova naravaHappinessHuman natureNapredekposameznikpostmodernizemProgressSociological aspectsSociološki vidikSrečaO napredku in napredkovnem potencialu poznomodernih bivanjskih okoliščin|The article examines the classic sociological concept of human progress, incorporates new contents based on a reflection of its modern placement and then adapts them to contemporary living conditions. The author realises that the modern concept of progress is unsuitable to man since it derives from the mono-dimensional biological view of human nature. Hence, human happiness is largely perceived from the standpoint of material development. However, the human being is a species capable of moving beyond natural instincts thanks to its instinctive insufficiency due to which its happiness is also placed outside of the materialist sphere, within the state of self-actualisation as the only state which is aligned with human nature or its original openness to the world. The author also recognises late modern living conditions are aligned with human nature and thus advanced since they, given the facts of material security and relative independence of structural constraints, encourage the individual in the direction of self-reflection, greater autonomy and consequently boost the chances of the development of self-realised, happy peopleČlanek obravnava klasični sociološki koncept človeškega napredka, mu na podlagi refleksije njegove moderne postavitve podeli drugačno vsebino in jo v drugem delu aplicira na sodobne bivanjske okoliščine. Avtorica ugotavlja, da je moderno pojmovanje napredka človeku neustrezno, saj izhaja iz enodimenzionalne biološkosti človeške narave, tako da srečo vidi predvsem skozi materialni razvoj. Vendar je človek bitje, ki ima zaradi nagonske nespecializiranosti zmožnost preseganja naravnega, zato je njegova sreča tudi v zunajmaterialni sferi, v stanju samoizpolnitve kot edinem stanju, ki je usklajeno s človeško naravo ali njegovo izvorno odprtostjo v svet. Kot skladne s človeško naravo in zato napredne avtorica prepoznava tudi poznomoderne bivanjske okoliščine, saj z dejstvom materialne varnosti in relativne strukturne nedoločenosti spodbujajo posameznika k samorefleksivnosti, večji avtonomiji in na ta način povečujejo možnost razvoja samoizpolnjenih oziroma srečnih ljudiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo