<?xml version="1.0"?><rdf:RDF xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:edm="http://www.europeana.eu/schemas/edm/" xmlns:wgs84_pos="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos" xmlns:foaf="http://xmlns.com/foaf/0.1/" xmlns:rdaGr2="http://rdvocab.info/ElementsGr2" xmlns:oai="http://www.openarchives.org/OAI/2.0/" xmlns:owl="http://www.w3.org/2002/07/owl#" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:ore="http://www.openarchives.org/ore/terms/" xmlns:skos="http://www.w3.org/2004/02/skos/core#" xmlns:dcterms="http://purl.org/dc/terms/"><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C7IPD3BA/2dc4c9e5-df1b-4028-8935-cafd20738c83/IMAGE"><dcterms:extent>143 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C7IPD3BA/252676d0-7d6a-4531-bb53-d946d387afa9/PDF"><dcterms:extent>11135 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C7IPD3BA/23863673-157f-40d5-84a8-e0e26af50c36/TEXT"><dcterms:extent>1958 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:ProvidedCHO rdf:about="URN:NBN:SI:DOC-C7IPD3BA"><dcterms:issued>2021</dcterms:issued><dc:contributor>Mencin Čeplak, Metka</dc:contributor><dc:contributor>Roškar, Saška</dc:contributor><dc:contributor>Rus, Gašper</dc:contributor><dc:contributor>Tomori, Martina</dc:contributor><dc:contributor>Videtič Paska, Alja</dc:contributor><dc:contributor>Zavasnik, Anamarija</dc:contributor><dc:format xml:lang="sl">1 spletni vir (1 datoteka PDF (579 str.))</dc:format><dc:identifier>COBISSID:80988163</dc:identifier><dc:identifier>ISBN:978-961-6945-49-3</dc:identifier><dc:identifier>URN:URN:NBN:SI:doc-C7IPD3BA</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:publisher xml:lang="sl">Nacionalni inštitut za javno zdravje</dc:publisher><dc:source xml:lang="sl">knjige</dc:source><dc:subject xml:lang="sl">dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">elektronske knjige</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">ogrožene skupine</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">pomoč</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Preprečevanje</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">preventiva</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Samomori</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">samomorilno vedenje</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Samomorilnost</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Samomri</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Sodna medicina</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">suicidologija</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">ukrepi</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Zborniki</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">žalovanje</dc:subject><dc:title xml:lang="sl">Samomor v Sloveniji in svetu| opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava|</dc:title><dc:description xml:lang="sl">Monografija je nastajala v času pandemije koronavirusne bolezni, ki je po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije povzročila sindemijo % več hkrati potekajočih epidemij. Ena od njih so tudi naglo naraščajoče duševne stiske. Pandemija koronavirusne bolezni in njene posledice, tako kot večina drugih izrednih in nepričakovanih razmer, ki jim je človek v življenju lahko izpostavljen, trenutno predstavlja eno najbolj aktualnih groženj javnemu duševnemu zdravju in s tem posredno tudi umrljivosti zaradi samomora1. Ta je razlog za smrt približno 800.000 oseb na svetu vsako leto, kar je več, kot je žrtev vojn in umorov skupaj. Še mnogo več jih samomor poskuša narediti. Vsak samomor, vsak samomorilni poskus, vsaka stiska prizadenejo ne le posameznika, ki se s tem sooča, pač pa tudi njegove bližnje, in se odraža na delovanju celotne družbe. Vrzel, ki jo za seboj pusti posameznikov samomor, se odslikava skozi psihološke in čustvene posledice (predvsem bližnjih), hkrati pa tudi skozi ekonomski vidik, saj družba izgubi posameznika, ki bi lahko prispeval k njenemu razvoju. Vsaka oblika prezgodnje smrti (pred 65. letom) % torej tudi večina samomorov % zato predstavlja izgubo za celotno družbo, v prvi vrsti pa seveda za posameznike, ki so bili umrlemu blizu. Poudariti je treba, da poznamo učinkovite strategije in načine za pomoč posameznikom v stiski in obravnavo samomorilnega vedenja, vendar preprečiti vseh samomorov žal ne moremo. Da bi bili pri preprečevanju samomora čim uspešnejši, je treba pojav dobro poznati in razumeti</dc:description><edm:type>TEXT</edm:type><dc:type xml:lang="sl">knjige</dc:type><dc:type xml:lang="en">books</dc:type><dc:type rdf:resource="http://www.wikidata.org/entity/Q571" /></edm:ProvidedCHO><ore:Aggregation rdf:about="http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C7IPD3BA"><edm:aggregatedCHO rdf:resource="URN:NBN:SI:DOC-C7IPD3BA" /><edm:isShownBy rdf:resource="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C7IPD3BA/252676d0-7d6a-4531-bb53-d946d387afa9/PDF" /><edm:rights rdf:resource="http://rightsstatements.org/vocab/InC/1.0/" /><edm:provider>Slovenian National E-content Aggregator</edm:provider><edm:dataProvider xml:lang="en">National and University Library of Slovenia</edm:dataProvider><edm:object rdf:resource="http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-C7IPD3BA/maxi/edm" /><edm:isShownAt rdf:resource="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7IPD3BA" /></ore:Aggregation></rdf:RDF>