133 KB65 KB200420262026Naumoska, AnetaNaumoska-Sarakinska, Biljanaštevilka:1letnik:23str. 49-67DOI:10.4312/elope.23.1.49-67ISSN:1581-8918COBISSID_HOST:282049795URN:URN:NBN:SI:doc-BPUB8S6OenZaložba Univerze v LjubljaniELOPE (Ljubljana)business Englishbuzzwordscorporate discoursejasen jezikkorporativni diskurzkrilaticeplain languageposlovna angleščinaA corpus-informed study of corporate jargon trends (2016–2024) and pedagogical implications for teaching corporate English in ESP contexts|This paper examines whether corporate English became more buzzword-heavy between 2016 and 2024 and how the findings can inform university ESP courses, especially Business English. Using a fully public corpus of annual report shareholder letters and regulatory filings from the time frame of 2016–2024, the study applies corpus-assisted close reading to track recurring buzzword packages, lexical bundles, collocational patterns, and shifts in abstraction and agency. The results show that investor-facing narrative sections increasingly rely on era-framing labels and layered noun phrases that compress meaning and promote strategic alignment, while regulatory disclosures remain more operationally concrete but still admit selective buzzword insertion. Pedagogically, the patterns support teaching corporate phraseology (terminology) through concordance-style noticing, collocation mapping, genre-sensitive rewriting, and unbundling tasks that convert abstract bundles into accountable, reader-oriented plain languageTa prispevek preučuje, ali je korporativna angleščina med letoma 2016 in 2024 postala bolj nasičena z modnimi poslovnimi krilaticami (ang. buzzwords) in kako lahko ugotovitve podprejo univerzitetno poučevanje poslovne angleščine kot jezika stroke. Na podlagi manjšega, javno dostopnega korpusa delov letnih poročil (pisma delničarjem) in regulatornih razkritij iz obdobja 2016–2024 raziskava uporablja korpusno podprto natančno branje za sledenje ponavljajočim se naborom krilatic, leksikalnim snopom, kolokacijskim vzorcem ter premikom v stopnji abstraktnosti in izražanju vršilca. Rezultati kažejo, da se besedila, namenjena vlagateljem, vse bolj opirajo na oznake, ki določajo neko obdobje in na samostalniške zveze, ki stiskajo pomen in ustvarjajo strateško usklajenost, medtem ko so regulatorna besedila praviloma bolj operativno konkretna, vendar vseeno vključujejo izbrane krilatice. S pedagoškega vidika se izsledki lahko uporabljajo pri poučevanju frazeologije s konkordančnim opazovanjem, mapiranjem kolokacij, zvrstno občutljivim preoblikovanjem besedil in nalogami preoblikovanja abstraktnih zvez v jasen, bralcu prijazen jezikTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta