102 KB1570 KB344 KB2023Žalec, Bojan1 spletni vir (1 datoteka PDF (133 str.))COBISSID:179903235ISBN:978-961-7167-17-7URN:URN:NBN:SI:doc-BPF3NU5VslTeološka fakultetaknjigeantropologija utelešenostičloveškostdigitalizacijaevgenikafilozofijaFilozofska antropologijaFilozofski vidikhumanizemInformacijska tehnologijareligijaSodobna civilizacijasplavteloTeološka antropologijatranshumanizemumetna inteligencaČlovečnost v digitalni dobi| izzivi umetne inteligence, transhumanizma in genetike|Humanity in the Digital Age: The Challenges of Artificial Intelligence, Transhumanism, and Genetics /// The purpose of the book is to contribute to the formation of an appropriate philosophical and theological anthropology for the modern digital age. The author starts from the point of view that the task of critical (public) humanities is the defence of human being and humanity against development trends, doctrines and ideologies that threaten them. This mission and the potential of critical humanities are particularly important in the current technological age, when the humanity of a human being is under threat as radically as it has never been before, not only on a practical level but also on a principled and ideological level, on the level of the very understanding of humanity and the importance of its consideration as a value. With the development of artificial intelligence, digitalization and cognitive science, the humanistic understanding of human being is increasingly being called into question. This understanding is based on the idea of human being as a being for whom embodiment, aliveness and embodied freedom are essential, enabling him to live a self-determining existence. This understanding is increasingly displaced by the scientistic view of human being, who sees humans as a product of algorithms and data. In terms of the »human being-machine« relationship, scientism is dual-oriented: on the one hand, it promotes the understanding of a human as a machine, and on the other hand, the anthropomorphisation of machines, the understanding of machines as actually having some (specifically) human characteristics and capabilities. Keywords: philosophical anthropology, ethics, digitalization, artificial intelligence, the Internet, body, genetics, eugenics, transhumanism, mind-uploading, resonance, relationships, abortionNamen pričujoče knjige je prispevati k oblikovanju ustrezne filozofske in teološke antropologije za sodobno digitalno dobo. Avtor izhaja iz stališča, da je naloga kritične (javne) humanistike zaščita človeka in obramba človeškosti in človečnosti pred razvojnimi trendi, nauki in ideologijami, ki ju ogrožajo. To poslanstvo in potenciali kritične humanistike so še posebno pomembni v sedanji tehnološki dobi, ko je človeškost človeka ogrožena tako korenito, kot ni bila še nikoli, in to ne samo na praktični ravni, ampak tudi na načelni in idejni ravni, na nivoju samega razumevanja človeškosti in smiselnosti njene obravnave kot vrednote. Z razvojem umetne inteligence, digitalizacije in kognitivne znanosti se tako vse bolj postavlja pod vprašaj tudi humanistično razumevanje človeka. To razumevanje temelji na predstavi o človeku kot bitju, za katerega so bistvene utelešenost, živost in utelešena svoboda, ki mu omogoča samodoločujoče bivanje. To razumevanje vse bolj izpodriva scientistični pogled na človeka, ki ga razume kot proizvod algoritmov in podatkov. V pogledu odnosa »človek-stroj« je scientizem dvojno usmerjen: po eni strani spodbuja razumevanje človeka kot stroja, po drugi strani pa antropomorfizacijo strojev, razumevanja strojev, kot da dejansko imajo nekatere (specifično) človeške značilnosti in zmožnosti. Scientistično podobo človeka je zato treba podvreči kritični raziskavi. Preučiti moramo predpostavke, na katerih temelji, in jih poskušati ovreči in tako (posredno) braniti humanistično razumevanje človeka. Humanistično podobo človeka dokazujemo tudi po pozitivni plati, z raziskavami potrebnosti in pomena telesa za človeškost in človeški način bivanja. Avtor v knjigi uporablja oba načina pri zagovoru humanizma utelešenosti, ki temelji na antropologiji utelešenosti (Thomas Fuchs). Ključne besede: filozofska antropologija, etika, digitalizacija, umetna inteligenca, internet, telo, genetika, evgenika, transhumanizem, mind-uploading, resonanca, odnosi, splavTEXTknjigebooksSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia