33 KB259 KB30 KB200020262001Leskovšek, VojtehLiščić, BožidarUle, Borisletnik:35številka:57 stranistr. 211-217ISSN:1580-2949COBISSID:306271URN:URN:NBN:SI:doc-BEND4OFKslInštitut za kovinske materiale in tehnologijeMateriali in tehnologijedimenzijske spremembehitrorezno jeklolomna žilavostmikrostrukturatoplotna obdelavatrdotavakuumska obdelavaThe influence of microstruture on fracture toughness of vacuum heat treated HSS AISI M2| Vpliv mikrostrukture na lomno žilavost vakuumsko toplotno obdelanega hitroreznega jekla M2|The microstructure of AISI M2 high-speed can be substantially modified by vacuum heat treatment in order to optimize the ratio between hardness and fracture toughness, which is, however, significantly affected by the volume fractions of retained austenite and undissolved eutectic carbides, as well as the mean distance between these carbides. Calculated fracture toughness values, which were obtained using a newly developed semi-empirical equation, based on the stress-modified critical strain criterion and the quantified microstructural parameters, agreed well with the experimental resultsOpisano je optimiranje vakuumske toplotne obdelave hitroreznega jekla M2. Po vakuumski toplotni obdelavi takšnega jekla je večji delež zaostalega avstenita, avstenitna zrna so večja, njihove kristalne meje pa so močneje markirane s precipitati karbidov kot pa v primeru konvencionalne toplotne obdelave v solni kopeli. Volumski delež neraztopljenih evtektičnih karbidov jev takšnem jeklu odvisen le od temperature avstenitizacije. Mikrofraktografska opazovanja so pokazala, da iniciranje loma v relativno trdem in krhkem hitroreznem jeklu poteka tudi z delno koalescenco mikropor. Lomno žilavost takšnega jekla smo opisali z modificirano obliko kritičnega napetostnega kriterija, ki upošteva tudi vpliv mikrostrukturnih parametrov: volumskega deleža neraztopljenih evtektičnih karbidov in srednje razdalje med njimi ter volumeskega deleža yaostalega avstenita. Delež tega avstenita je numerično skoraj enak eksponentu deformacijskega utrjevanja jekla. Vpliv napetosti tečenja in lomne duktilnosti pa smo izrazili s trdoto jekla. Ker je velikost plastične cone pri merjenju lomne žilavosti tega jekla praviloma manjša od velikosti kristalnih zrn, le ta ne vplivajo na lomno žilavost. Izkazalo se je, da se po naši enačbi izračunane lomne žilavosti dobro ujemajo tako z našimi eksperimentalnimi podatki in tistimi iz literatureTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za kovinske materiale in tehnologije