1947 KB114 KB195320252021Piškurić, Jelkaštevilka:1letnik:69str. 155-180ISSN:0023-4923COBISSID_HOST:53145603URN:URN:NBN:SI:doc-AQHFL603slZveza zgodovinskih društev SlovenijeKronika (Ljubljana)1952-1961administrative changeseconomic developmenteducationeveryday lifegospodarski razvojhealthcarehistoryIginfrastrukturalocal governmentlokalna oblastSloveniaSlovenijasocialismsocializemšolstvoupravne spremembevsakdanje življenjezdravstvozgodovinaIg od leta 1952 do ustanovitve Občine Ljubljana Vič-Rudnik|The article discusses the development of the village of Ig between 1952 and 1961. The relatively short period brought about quite a number of administrative changes, from Ig being an independent municipality to its incorporation into the Municipality Ljubljana Vič-Rudnik. The author first presents the holders of local authority and the local economic development. Ig developed slowly, and despite the aspirations to industrialisation, the inhabitants still largely depended on agriculture. The only major enterprise was the metals industry company (Kovinska industrija Ig), whereas crafts and trade were poorly developed. Modest financial funds resulted in the sluggish development of infrastructure and the biggest desire among the local population was to modernise the water main. Lastly, the article also describes the development of education and healthcare, as well as the local everyday life. The latter remained modest until at least the mid-1950s. Major changes in lifestyle and living standard only occurred at the turn of the decadePrispevek obravnava razvoj vasi Ig med letoma 1952 in 1961. Razmeroma kratko obdobje je prineslo kar nekaj upravnih sprememb, od samostojne občine do vključitve v občino Ljubljana Vič-Rudnik. Najprej so predstavljeni nosilci lokalne oblasti in gospodarski razvoj kraja. Ig se je razvijal počasi, kljub željam po industrializaciji so bili prebivalci še vedno v veliki meri odvisni od kmetijstva. Večje podjetje je bilo Kovinska industrija Ig, obrt in trgovina sta bili slabše razviti. Skromnim finančnim sredstvom je sledil tudi počasen razvoj infrastrukture, največja želja je bila modernizacija vodovoda. Na koncu so opisani še razvoj šolstva in zdravstvene oskrbe ter vsakdanje življenje prebivalcev. Slednje je ostajalo skromno vsaj do sredine petdesetih let, večje spremembe v načinu življenja in standardu so prišle ob prelomu desetletjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza zgodovinskih društev Slovenije