28 KB132 KB29 KB192920262007Čižman, MilanGrabnar, IztokKozjek, FrancMavsar-Najdenov, Brigitaštevilka:117 straniletnik:76str. 677-683ISSN:1318-0347COBISSID:2224241URN:URN:NBN:SI:doc-AF8PQM1JslSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikdrugporaba zdravilpredpisovanje zdravilprotimikrobna zdravilazdravilaPoraba protimikrobnih zdravil v splošni bolnišnici Jesenice v obdobju od 1998 do 2004| Use of antibacterial drugs in Jesenice general hospital in years 1998 to 2004|Spremljanje porabe zdravil je pomemben del dejavnosti, ki so potrebne zazdravila so med najpogosteje predpisanimi zdravili v bolnisnicah in v ambulantnipraksi. Tovrstna zdravila se predpisujejo prepogosto in velikokrat nepotrebno in neustrezno.Neracionalno protimikrobno zdravljenje pa ni samo drazje, ampak je klinieno neuspesno in ustvarja nezaupanje v zdravila te vrste, nepotrebno obremenjuje bolnika inpospesuje odpornost mikroorganizmov naprotimikrobna zdravila, kar je eden najveejihproblemov danasnje medicine. Posledieno je potreben razvoj novih, ueinkovitejsih protimikrobnih ueinkovin, ki pa so vse drazja.Podatke o porabi vseh zdravil po oddelkih in celokupno v Splosni bolnisnici Jesenice (SBJ) metode evidentira bolnisniena lekarna. Nataneneje smo preueili smotrnost porabe zdravil iz skupine protimikrobnih ueinkovin. Uporabili smo klasifikacijski sistem WHO ATC 2005, ki uvrsea protimikrobne ueinkovine v veliko anatomsko-terapevtsko skupino J01Č zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih okuzb in dnevno definiran odmerek (DDD) kot mersko enoto. Podatke o kolieinski porabi protimikrobnih ueinkovin v SBJ vobdobju 1998-2004 smo posiljali na Infekcijsko kliniko, kjer so jih analizirali po metodologiji ATC žDDD za potrebe Evropskega projekta spremljanja porabe protimikrobnih ueinkovin (ESAC). Podatke smo statistieno ovrednotili s pomoejo raeunalniskih orodij Katedre za biofarmacijoin farmakokinetiko na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani.Poraba protimikrobnih ueinkovin v Splosni bolnisnici Jesenice kaze v preueevanih letih trend upadanja po letu 2000, ki pa ni statistieno znaeilen. Glede na rezultate projektaESAC za leto 2003 je na splosno v Sloveniji previsoka porabaamoksicilinžklavulanata, kinolonov in 3. generacije cefalosporinov. Te farmakodinamske podskupine so v SB Jesenice sicer na prvih treh mestih po delezih porabe v skupini J01, vendar nimajo ugotovljenega statistieno znaeilnega porasta porabeč pri cefalosporinih je celo ugotovljeno statistieno znaeilno znizanje porabe na raeun aminoglikozidov. Delezi posameznih farmakodinamskih podskupin v celokupni porabi J01 v SB Jesenice kazejo na to, da je predpisovanje v veliki meri v skladu s priporoeili za uporabo protimikrobnih zdravil pri empirienem zdravljenju, saj so delezi rezervnih protimikrobnih ueinkovin (glikopeptidi, karbapenemi, cefalosporini 4. generacije) v celokupni porabi nizki. Raziskava je pokazala, da bi bilo potrebno pri penicilinskih ueinkovinah znizati delez amoksicilinžklavulanata in ga nadomestiti z amoksicilinom ali ampicilinomČ kjer je mogoee ze empirieno, sicer pa glede na rezultate testiranj obeutljivosti osamljenih bakterij na antibiotike uporabljati deeskalacijski naein uporabe protimikrobnih zdravil. Pri cefalosporinih bi lahko znizali delez 3. generacije na raeun penicilinov ali 2. generacije cefalosporinov, se posebej pri prehodu s parenteralnega na peroralno zdravljenje (sekveneno protimikrobnozdravljenje).V prihodnje bo potrebno slediti primerjalne rezultate z drugimi drzavami, in tudi glede nato uravnavati obseg in vrsto predpisanih protimikrobnih ueinkovinTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo