2392 KB76 KB199320252022Horvat, Marjanštevilka:3letnik:30str. 603-626DOI:10.19233/AH.2022.26ISSN:1318-0185COBISSID_HOST:143413251URN:URN:NBN:SI:doc-ADAGAM88enInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaZgodovinsko društvo za Južno PrimorskoActa Histriaedeliberativna demokracijakognitivna zgodovinakulturna percepcijaljudske pravljiceštudiji primerovvzorci odločanjaCognitive matrices in folktales and contemporary practices of deliberation| from the utilitarian mindset of Mojca Pokrajculja to the incomprehensible laughter of the Bean|The aim of the paper is to illuminate how folktales, with their specific conceptualization of universal dilemmas, reflect culture-bound patterns of decision-making in relation to the contemporary socio-political discourse in a given society. In this respect, I perceive folktales firstly as a reflection of embedded cognitive/cultural matrices that determine »cognitive-instrumental rationality«, linked to traditions and cultural norms (Jürgen Habermas). I explore these matrices using a new methodological approach which connects the sociological theory of fairy tales, deliberative democracy and cognitive history. This approach is then applied to the analysis of the conceptualization of dilemmas in three Slovenian folktales (Mojca Pokrajculja, The Ant and the Lazy Cricket, The Bean, the Straw, and the Coal). The analysis asserts correlations between traditionally and culturally conditioned forms of decision-making, and contemporary practices of decision-making / deliberation, thus shedding light on the specifics of national epistemology from a comparative and historicist perspectiveL’articolo si propone di fare luce su come il racconto popolare, con la sua particolare concettualizzazione di dilemmi universali, rifletta i motivi culturalmente caratterizzati del processo decisionale in relazione al discorso sociopolitico contemporaneo in una data societa. In tal senso i racconti popolari possono essere percepiti innanzitutto come rispecchiamento delle matrici cognitive/culturali impresse che determinano la «razionalita cognitivo-strumentale», legate alle tradizioni e alle norme culturali (Jürgen Habermas). Queste matrici vengono esplorate attraverso un approccio metodologico nuovo che collega la teoria sociologica delle fiabe con la democrazia deliberativa e la storia cognitiva. Questo approccio viene quindi applicato all’analisi della concettualizzazione di dilemmi in tre racconti popolari sloveni (Mojca Pokrajculja; La formica e il grillo ozioso; Il fagiolo, il carbone e la pagliuzza). L’analisi ha rilevato correlazioni tra le forme di processo decisionale condizionate dalla tradizione e dalla cultura, da una parte, e le prassi del processo decisionale/deliberazione contemporanee dall’altra, lumeggiando cosi le specificita dell’epistemologia nazionale in una prospettiva comparativa e storicisticaNamen prispevka je osvetliti, kako ljudske pravljice s specifičnim konceptualiziranjem univerzalnih dilem odražajo kulturno pogojene vzorce odločanja v razmerju do sodobnega družbenopolitičnega diskurza. Ljudske pravljice zato obravnavam najprej kot izraz kognitivno / kulturno pogojenih matric, ki v polju proto-političnega določajo »kognitivno-instrumentalno racionalnost«, vezano na tradicije in kulturne norme (Jürgen Habermas). Te matrice raziskujem z novim pristopom, v katerem povežem sociološko teorijo pravljic, ki upošteva kulturne, komunikacijske in kognitivne vidike v transhistorični in medkulturni transmisiji ljudskih pravljic (Jack Zipes), novejšo teorijo deliberativne demokracije, ki poudarja vpliv družbenozgodovinskih in kulturnih vzorcev na današnje prakse odločanja, ter raziskovalna orodja kognitivne zgodovine. Obenem vpliv kulture in tradicije na današnje vzorce odločanja proučujem v epistemski logiki pripovednega izročila, kjer je v ospredju neintencionalnost, ki zadeva le njegovo skupnost-tvorno vlogo in prenos kolektivnih izkušenj (Walter Benjamin). Empirični del zajema analizo treh slovenskih pravljic: Mojca Pokrajculja, Muren (kobilica) in mravlje in Fižolček, ogelček in slamica. Kognitivne / kulturne matrice slovenske epistemologije osvetlim v transhistorični in primerjalni perspektivi, torej z vidika razvoja tega motiva v slovenskem in v tujih okoljih. V sklepu sugeriram izhodišča za nove raziskave razmerij med kognitivnimi / kulturnimi matricami in sodobnim vzorci odločanja z vidika neizkoriščenih možnosti, ki zadeva vpliv kolektivnih izkušenj v stabilizaciji družbeno-integrativnega diskurzaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper