386 KB54 KB385 KB54 KB201520252015Balkányi, MagdolnaBremgartner, Mathias P.Edelman, JoshuaEjgod Hansen, LouiseMaanen, Hans vanSaro, AnneliSchappach, BeateSzabó, AttilaŠorli, MajaToome, Hedi-Liisštevilka:1/2letnik:3str. 28-49, 234-255ISSN:1855-4539ISSN:1855-850XCOBISSID:239685632COBISSID:249943040URN:URN:NBN:SI:DOC-A9ZSE2WAenslAmfiteater (Ljubljana)gledališčegledališka prizoriščagledališki sistemiinternational comparative theatre surveymednarodne primerjaveSTEPsubsidisationsubvencioniranjetheatertheatre systemstheatre venuesPrimerjava gledaliških sistemov| Theatre systems compared|This article is meant as a starting point in the process of researching how theatre systems influence the functioning of theatre. The notion "theatre system" is understood as the set of organisational relationships within and between the domains of production, distribution and reception of theatre. Because the hypothesis of the Project on European Theatre Systems (STEP) is that the differences in these organisational patterns at least partly determine the types of theatre offered to city populations and their use of the supply, the present article attempts to make a start with a comparison between the theatre systems in Aarhus (Denmark), Bern (Switzerland), Debrecen (Hungary), Groningen (The Netherlands), Maribor (Slovenia), Tartu (Estonia) and Tyneside (United Kingdom). One of the findings of this comparison is that the structures of financial support for theatre by the various authorities do not differ very strongly among the countries on the European continent. However, the so-called city theatres in Central and Eastern Europe seem to have a more dominant position than in the Western European countries. For smaller, independent theatre organisations this is the other way round. In addition, the position of Bern is remarkable, because of the exceptional number of venues and theatre performances in this city. In Debrecen and Maribor, cultural centres appear to play quite an important role in the theatre life of these citiesČlanek je namenjen za izhodišče pri raziskovanju vpliva gledaliških sistemov na delovanje gledališča. Pojem "gledališki sistem" razumemo kot sklop organizacijskih odnosov, ki obstajajo pri produkciji, distribuciji in recepciji gledališča ter med temi področji. Hipoteza raziskovalnega projekta STEP (Projekt za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov) je, da razlike med temi organizacijskimi vzorci vsaj delno vplivajo na gledališke tipe, ki so del ponudbe za prebivalce mest, pa tudi na to, kako se prebivalci ponudbe poslužujejo. Zato gre v pričujočem članku za poskus, da bi začeli primerjati gledališke sisteme v Aarhusu (Danska), Bernu (Švica), Debrecenu (Madžarska), Groningenu (Nizozemska), Mariboru (Slovenija), Tartuju (Estonija) in Tynesidu (Združeno kraljestvo). Eden od izsledkov te primerjave je, da se strukture finančne podpore, ki jo gledališče prejema od upravnih organov, med državami na evropski celini bistveno ne razlikujejo. Zdi pa se, da so tako imenovana mestna gledališča v Srednji in Vzhodni Evropi v bolj prevladujočem položaju kot v zahodnoevropskih državah, za manjše, neodvisne organizacije pa velja ravno nasprotno. Nekaj posebnega je mesto Bern, saj je tam izjemno število prizorišč in gledaliških prestav. V primeru Debrecena in Maribora pa se zdi, da precej pomembno vlogo v njunem gledališkem življenju igrajo kulturni centriTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)