764 KB0 KB2026Kákai, Lászlóletnik:24številka:iss. 1str. 189-213DOI:10.17573/cepar.2026.1.07ISSN:2591-2240COBISSID_HOST:281637379URN:URN:NBN:SI:doc-A0C7A0KEen= University of Ljubljana PressCentral European Public Administration ReviewautonomyavtonomijacentralisationcentralizacijadecentralisationdecentralizacijaHungaryjavne storitvelocal governmentlokalna samoupravaMadžarskapublic servicesAdapting to reality| policy feedback and the evolution of citizen attitudes towards local government in Hungary|Purpose: The literature on centralisation and decentralisation pays little attention to how the structure itself influences voters’ and, ultimately, consumers’ access to public services and, through this, their attitudes. Do those who consider local governments to be essential providers of public services regard local autonomy as more important than those who expect the state to ensure the quality of services? Hungary is an excellent case for the empirical examination of this question, as the fundamentally decentralised structure established in 1990 has shifted increasingly towards centralisation in recent years. This allows us to assess how the ongoing centralisation process, implemented in several waves since 2010, shapes citizens’ attitudes and expectations towards local governments and public services. Methodology: To examine this, we use a database collected through two large-scale questionnaire surveys conducted five years apart. The data from the two population surveys (first wave in 2018, second wave in 2023) are comparable, as the same questions were repeated in both surveys. While the 2018 data collection was based on personal interviews with 1,500 respondents, the 2023 data collection was based on an online sample of 1,800 respondents, with both data collections representative in terms of municipality size, educational level, gender, and age group. The survey therefore examines the attitudes and changing expectations of the population towards local governments and public services in a system that has become increasingly centralised since 2010. I seek answers to the central question of how the government’s reduction of local government autonomy affects voters’ trust in local governments and public services. Findings: The survey results highlighted several disadvantages of the centralisation of public services, mainly resulting from the neglect of local needs. The results show that people prefer accessibility and proximity to service providers, especially when they do not perceive significant improvements in quality or accessibility. The distribution of opinions suggests that it is no exaggeration to say that local governments, by their very existence, represent a source of value for people in a certain sense. At the same time, the responses clearly show the effects of strong government centralisation, as people, especially in small towns and villages, expect certain services to be provided by the state and do not see a problem with the fact that some functions were previously the responsibility of local governments. Academic contribution to the field: The study uses empirical data processing and quantitative evaluation, thereby creating opportunities for further methodological development in research on this topic. Its methods and results differ from the mainstream of traditional research on centralisation and decentralisation, which is generally based on qualitative evaluation. The study primarily applies policy feedback theory to examine the long-term effects of centralisation on citizens’ attitudes. It reveals a “pragmatic duality” in public opinion, whereby citizens’ expectations shift towards the central state despite their normative support for local autonomy. Research implications/limitation: The results clearly show that respondents partly follow the government’s centralisation intentions; that is, the choice between local self-government and centralisation is less important to them. Although they consider the existence of local government important, they do not primarily associate it with the number or quality of public services, but rather with decision-making autonomy, so that certain decisions can be made at the local government level. Originality/value: The study is also original in that it presents and analyses changes in access to services and in relations between central government and local authorities. Using empirical and comparable databases, it shows the extent and impact of change on local consumers, thereby enriching the debate on centralisation and decentralisation and exploring possible directions for the futureNamen: literatura o centralizaciji in decentralizaciji namenja razmeroma malo pozornosti vprašanju, kako institucionalna struktura vpliva na dostop volivcev in navsezadnje uporabnikov do javnih storitev ter prek tega na njihova stališča. Ali tisti, ki lokalne oblasti razumejo kot ključne izvajalce javnih storitev, lokalni avtonomiji pripisujejo večji pomen kakor tisti, ki od države pričakujejo zagotavljanje kakovosti storitev? Madžarska je izvrsten primer za empirično proučitev tega vprašanja, saj se je prvotno decentralizirana ureditev, vzpostavljena leta 1990, v zadnjih letih postopno premaknila v smer centralizacije. To omogoča oceno, kako tekoči proces centralizacije, ki se od leta 2010 izvaja v več valovih, oblikuje stališča in pričakovanja državljanov do lokalnih oblasti in javnih storitev. Metodologija: avtor pri analizi uporablja podatkovno bazo, oblikovano na podlagi dveh obsežnih anketnih raziskav, izvedenih v razmiku petih let. Podatki iz obeh populacijskih anket (prvi val leta 2018, drugi leta 2023) so primerljivi, ker so bila v obeh raziskavah uporabljena ista vprašanja. Zbiranje podatkov leta 2018 je temeljilo na osebnem anketiranju 1.500 respondentov, zbiranje podatkov leta 2023 pa je temeljilo na spletnem vzorcu 1.800 respondentov; obe zbiranji podatkov sta bili reprezentativni glede na velikost občine, stopnjo izobrazbe, spol in starostne skupine. Raziskava tako preučuje stališča prebivalstva in spreminjajoča se pričakovanja glede lokalnih oblasti in javnih storitev v sistemu, ki je od leta 2010 vse bolj centraliziran. Osrednje raziskovalno vprašanje je, kako vladno zmanjševanje avtonomije lokalne samouprave vpliva na zaupanje volivcev v lokalne oblasti in javne storitve. Ugotovitve: rezultati raziskave so izpostavili več pomanjkljivosti centralizacije javnih storitev, ki izvirajo predvsem iz zanemarjanja lokalnih potreb. Ugotovitve kažejo, da ljudje dajejo prednost dostopnosti storitev in geografski bližini izvajalcev, zlasti kadar ne zaznavajo bistvenega izboljšanja kakovosti ali dostopnosti. Razporeditev mnenj kaže, da ni pretirano trditi, da so lokalne oblasti že s svojim obstojem v nekem smislu vrednota za ljudi. Hkrati odgovori jasno razkrivajo učinke močne državne centralizacije, saj ljudje, zlasti v manjših mestih in vaseh, pričakujejo, da bo nekatere storitve zagotavljala država, in ne vidijo težave v tem, da so bile nekatere funkcije prej v pristojnosti lokalnih oblasti. Akademski prispevek k področju: študija temelji na empirični obdelavi podatkov in kvantitativnem vrednotenju, s čimer odpira možnosti za nadaljnji metodološki razvoj raziskovanja na tem področju. Njene metode in rezultati odstopajo od prevladujočega toka tradicionalnih raziskav centralizacije in decentralizacije, ki praviloma temeljijo na kvalitativnem vrednotenju. Študija predvsem uporablja teorijo povratnih učinkov politik za preučitev dolgoročnih učinkov centralizacije na stališča državljanov. Pri tem razkriva »pragmatično dualnost« v javnem mnenju, v okviru katere se pričakovanja državljanov pomikajo proti centralni državi, čeprav ti normativno podpirajo lokalno avtonomijo. Raziskovalne implikacije/omejitev: rezultati jasno kažejo, da anketiranci deloma sledijo vladnim težnjam po centralizaciji; izbira med lokalno samoupravo in centralizacijo jim je torej manj pomembna. Čeprav menijo, da je obstoj lokalne samouprave pomemben, ga ne povezujejo predvsem s številom ali kakovostjo javnih storitev, temveč bolj z avtonomijo odločanja, torej z možnostjo, da se nekatere odločitve sprejemajo na ravni lokalne samouprave. Izvirnost/vrednost: študija je izvirna tudi zato, ker prikazuje in analizira spremembe v dostopu do storitev ter v razmerjih med centralno oblastjo in lokalnimi oblastmi. Na podlagi empiričnih in medsebojno primerljivih podatkovnih baz pokaže obseg sprememb ter njihov vpliv na lokalne uporabnike, s čimer bogati razpravo o centralizaciji in decentralizaciji ter od-pira možne smeri prihodnjega razvojaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za upravo