114 KB44 KB198220252016Vah Jevšnik, Mojcaštevilka:1/2letnik:55str. 67-76ISSN:0352-7956COBISSID:4565093URN:URN:NBN:SI:doc-A00YYR6LslFakulteta za socialno deloSocialno delodovoljenje za bivanjehuman migrationmigracijemigrationnasilje v družininedokumentirana migracijapolicypoliticspolitikaresidency permitsundocumented immigrationVpliv migracijskega statusa na ranljivost žrtev nasilja v družini|The immigration status is linked to the way the immigrant enters the state, either through legal channels or illegally, and to the application for extension of acquired status. The most vulnerable are the undocumented female migrants. The fact that woman is without a legal status is used by the perpetrator as a tool for asserting further power and control over her, prohibiting her contact with the society, making learning the language difficult for her, hiding or destroying her personal documents, threatening to report her to the police, threatening her with deportation and removal of children by the social services. Victims of domestic violence can also have the status of applicants for international protection, the status of a refugee or a subsidiary protection status. These victims are usually very reluctant to seek help because they would like to maintain a positive impression of their family and ethnic community and are afraid that their partners or their families are going to be deported. They want to appear humble, grateful and worthy of their (granted) status. The article is based on the findings of the qualitative research conducted with professionals dealing with migrant victims of domestic violence in SloveniaČlanek obravnava vpliv različnih migracijskih statusov na ranljivost žrtev nasilja v družini v Sloveniji. Migracijski status je povezan z načinom vstopa v državo, ki je lahko zakonsko urejen ali nezakonit, in z ustreznim nadaljnjim podaljševanjem dovoljenj za bivanje. Najbolj so ranljive tiste migrantke, ki so v državi brez dokumentov. Ranljivost zaradi neurejenega migracijskega statusa povzročitelj izrablja na številne načine: prepove stike z okolico, učenje jezika, skriva ali uniči pomembne osebne dokumente (potni list, osebno izkaznico), grozi s prijavo na policijo in z zaporom ali izgonom, odvzemom otrok, prijavo relevantnim institucijam zaradi zanemarjanja otrok in podobno. Zato lahko pri migrantkah brez dokumentov govorimo o dvojni ranljivosti: so žrtve nasilja in hkrati nezakonito priseljene. Migrantke pa imajo lahko tudi status prosilke za mednarodno zaščito oziroma jim je bila priznana subsidiarna zaščita ali status begunke. Prosilke za mednarodno zaščito nasilja pogosto ne prijavijo, ker želijo ohraniti pozitivno podobo družine in svoje etnične skupnosti, ker jih je strah, da bodo s prijavo ogrozile zakonski status družinskega člana, ki je povzročil nasilje, ali pa s prijavo povzročile izgon celotne družine. Želijo ostati ponižne, poslušne in dajati občutek hvaležnosti za zatočišče, ki jim ga zagotavlja država. Članek temelji na izsledkih kvalitativne raziskave, v kateri so sodelovale strokovne delavke, ki se pri delu srečujejo z migrantkami žrtvami nasilja v družiniTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo