50 KB133 KB43 KB200120252008Aubreht, Dejanštevilka:1letnik:10str. 135-151COBISSID:1411213ISSN:1580-688XURN:URN:NBN:SI:doc-9PFP1TIXslInstitutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študijMonitor ISHdušaSocrates, 470-399 pr.n.š.sramsramotasubjektteloSokrat in sramota| Socrates and dishonour|The paper discusses Plato's trilogy Apology, Crito, and Phaedo as Socrates' dialogue with dishonour, which introduces the philosopher's will to death, thereby ascribing a dimension of death to living bodies. Socrates' famous suicide may be understood as a reaction to impending disgrace insofar as the latter is irreducibly bound to the signifier, personified as Socrates' soul. Thus Socrates will save his soul only by keeping the signifier alive, but on the other hand he discusses bodies as the living dead, which leads to a dichotomy fundamental to our Western cultureTekst obravnava Platonovo trilogijo Apologija, Kriton in Fajdon kot Sokratov dialog s sramoto, kjer bo vpeljal filozofovo voljo do smrti, s katero bo živim telesom pripisal neko razsežnost smrti. Slavni Sokratov samomor je mogoče razumeti kot reakcijo na ogrožajočo sramoto, če je ta v ireduktibilni zvezi z označevalcem, ki ga ˝pooseblja" Sokratova duša. Da si bo Sokrat rešil dušo, mora ohraniti označevalca pri življenju, po drugi strani pa bo telesa obravnaval kot žive mrtvece, kar proizvede temeljni razcep, ki je za našo zahodno kulturo konstitutivnega pomenaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInstitutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij