354 KB0 KB200120242024Košir, Katjaštevilka:3letnik:55str. 46-48ISSN:0350-5065DOI:10.59132/viz/2024/3/46-48COBISSID_HOST:200220419URN:URN:NBN:SI:doc-9LLSPYG1slZavod Republike Slovenije za šolstvoVzgoja in izobraževanjeeducationlearning stylesmitimythsučni slogiVAK modelvzgoja in izobraževanjeUčni slogi so mit!| Debunking myth of learning styles|The paper challenges the concept of learning styles and the resulting categorisation of learning styles into visual, auditory/auditory and kinesthetic (the so-called VAK model). This distinction is widespread in the educational setting as teachers often use the concept to justify their pedagogical approaches, particularly individualisation and differentiation. The research, however, refutes the validity of assigning students different learning styles and the hypothesis that adapting teaching to students‘ learning styles enhances learning outcomes. The author concludes that the learning styles thesis is flawed and potentially harmful, as it focuses teachers‘ efforts on ineffective aspects while leading to unjustified subdivisions and labelling of studentsV prispevku problematiziram koncept učnih stilov in iz njega izpeljano delitev učnih slogov na vidnega, slušnega/avditivnega in kinestetičnega (t. i. VAK model). Ta delitev je v pedagoški praksi precej razširjena – učitelji s konceptom učnih slogov pogosto utemeljujejo svoje pedagoške pristope, še zlasti individualizacijo in diferenciacijo pri poučevanju. Vendar pa raziskave ne potrjujejo niti veljavnosti delitve učencev glede na različne učne sloge niti hipoteze, da prilagajanje poučevanja učnemu slogu učencev izboljša njihovo učenje. Zaključujem, da je teza o učnih slogih napačna in potencialno škodljiva, saj usmerja prizadevanja učiteljev v vidike, ki niso učinkoviti, obenem pa vodi v neutemeljene delitve in označevanja učencevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZavod RS za šolstvo