243 KB57 KB201220252024Bratož, Urškaštevilka:1letnik:64str. 220-237ISSN:0353-0329DOI:10.51663/pnz.64.1.12COBISSID_HOST:195089923URN:URN:NBN:SI:doc-97MHMBRQslInštitut za novejšo zgodovinoPrispevki za novejšo zgodovino1870–1914bivanjske razmerehigienizacijahygienisationinfant mortalityKoperliving conditionsotroška umrljivostTriesteTrstNatrpana domovanja in druge grožnje zdravju:| razprave o higienizaciji v Avstrijskem primorju ob koncu 19. stoletja|The following paper observes the discourse developing in the Austrian Littoral (especi-ally in Trieste) around the debates regarding hygienisation and urban sanitation. It highli-ghts the growing social importance of hygiene in its broadest sense since the end of the 19thcentury, the awareness of the importance of living conditions in urban areas, and the impact of economic circumstances on infant mortality. The latter represented one of the crucial medi-cal, hygienic, moral, and political arguments to demonstrate the lack of efforts in health prevention and the foundation for the spread of modern, progress-related (bourgeois) ideas, also through the imperatives addressing maternal care. Moreover, the quantitative part of the analysis for both Trieste and Koper indicates that the considerable proportion of deaths among children under five years of age was probably related to social deprivation, also in terms of hygiene, nutrition, prevention, and health careV prispevku je opazovan diskurz, ki se je v Avstrijskem primorju (zlasti v Trstu) sple-tal okrog razprav o higienizaciji in asanaciji urbanega prostora. Pri tem so izpostavljeni od konca 19. stoletja naraščajoč družbeni pomen higiene v najširšem smislu, zavedanje o pomenu bivanjskih pogojev v urbanem prostoru ter vpliv socialnih okoliščin na otroško umr-ljivost. Slednja je bila namreč eden ključnih medicinskih, higienskih, moralnih in političnih argumentov za prikaz pomanjkljivih prizadevanj na področju zdravstvene preventive ter hkrati podlaga za širjenje modernih, z napredkom povezanih (meščanskih) idej, tudi skozi imperative, ki so naslavljali materinsko nego. Poleg tega je kvantitativni del analize podobno kot za Trst tudi za Koper vsaj deloma pokazal, da je bil velik delež smrti med otroki do petega leta starosti verjetno povezan prav s socialno deprivacijo tako z vidika higiene in prehrane kot profilakse in medicinske kurativeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za novejšo zgodovino