2654 KB1 KB0 KB2019Mišič, LukaNovak, MitjaStrban, GregaTičar, LukaXI, 383 str., 30 cmCOBISSID:16882769PID:https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110087URN:URN:NBN:SI:doc-8ZRS093WslL. Mišičvisokošolska deladisertacijekomunitarizemliberalizemlibertarizempravna ureditevredistribucijasistemisocialna pravičnostsocialna varnostsocialno zavarovanjeutilitarizemSocialna pravičnost kot vprašanje upravičenosti redistribucije v sistemu socialnih zavarovanj| doktorska disertacija|The thesis offers to the reader a social justice analysis of the legal framework governing the Slovenian social insurance system, comprised of health, pension and disability, unemployment, and parental protection insurance. It also addresses the lack of unified long-term care insurance regulation, which, under Slovenian law, has to this day not yet been established as an independent branch of social insurance. The social justice analysis rests on some of the key assumptions provided by four theories of political philosophy, i.e. liberalism, libertarianism, utilitarianism, communitarianism. The aim of the contribution is to recognize socially unjust parts of the social insurance legislation, calling for legislative amendment, and to produce socially just legislative solutions, which have the power to reduce the gap between the law and social justice. The analysis, which mainly focuses on compulsory health and compulsory, first-pillar pension insurance, is grounded in predetermined conditions for eligible (income) redistribution within the social insurance system serving as social justice analysis criteria. They are fore and foremost, derived from John Rawls's liberal egalitarian theory of justice (Justice as Fairness), coupled with that of Ronald Dworkin (equality of resources), Robert Nozick's entitlement theory of justice, and basic assumptions of academic communitarianism and utilitarianismDisertacija z zornega kota socialne pravičnosti, v razpravi izpeljane iz štirih teorij politične filozofije (liberalizem, libertarizem, utilitarizem, komunitarizem), obravnava pravno ureditev slovenskega sistema socialnih zavarovanj, sestavljenega iz zakonsko urejenega zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo. Presoji je pridruženo vprašanje odsotnosti enotne zakonske ureditve samostojnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Namen razprave, ki je osredotočena predvsem na pravno ureditev obveznega zdravstvenega in obveznega pokojninskega zavarovanja prvega stebra, je prepoznati ključne dele ureditve, ki zaradi svoje socialno nepravične narave terjajo zakonodajno spremembo, ter podati predloge, s katerimi je moč zmanjšati zaostanek prava za socialno pravičnostjo. Kriteriji presoje, zapisani v točkovno določenih predpostavkah upravičene redistribucije znotraj sistema socialnih zavarovanj, se v prvi vrsti zanašajo na liberalno-egalitarno teorijo Johna Rawlsa (Pravičnost kot poštenost), dopolnjeno z liberalno-egalitarno teorijo Ronalda Dworkina (enakost virov), Teorijo upravičenosti Roberta Nozicka, dognanji predstavnikov t. i. akademskega komunitarizma in posplošeno teorijo utilitarizmaTEXTvisokošolska delatheses and dissertationsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta