149 KB25 KB195520252010Kavčič, Jernejaštevilka:3letnik:50str. 169-177ISSN:0024-3922COBISSID:43497058URN:URN:NBN:SI:doc-8T93UQKOenZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)klasična grščinanaravna skladnjanedoločniški polstavkiskladnjasyntaxSyntactic variants and natural syntax| Greek infinitive clauses dependent on verbs of speaking and thinking|This paper explains a very well-known feature of Classical Greek syntax from the perspective of Natural Syntax. Most grammars of Classical Greek state that infinitive clauses could be dependent on both verbs of speaking and thinking in Classical Greek. In contrast, finite dependent clauses could be governed only by verbs of speaking. However, one verb of speaking that regularly governs infinitive clauses is 'say'. In terms of Natural Syntax, infinitive clauses are more natural than finite dependent clauses. The scale > nat (infinitive clause, finite dependent clause) is supported by the criterion of favorable for the speaker and the hearer (criterion A) and the criterion of integration into the clause (criterion D). In addition, verbs of thinking are more natural than verbs of speaking. The scale > nat (verbs of thinking, verbs of speaking) is supported by the criterion of integration into the clause (criterion C), the criterion of frequency (criterion C), and the criterion of favorable for the speaker andthe hearer (criterion A). Natural Syntax predicts that the more natural syntactic variant (i.e., infinitive clauses) associates with more natural parameters (i.e., verbs of thinking) than the less natural syntactic variant (i.e., finite dependent clauses). This type of alignment rule is called parallel alignment. In addition, most of the criteria applied indicate that the verb 'say' is more natural than other verbs of speaking (e.g., it is an enclitic verb). Consequently, it is expected within Natural Syntax that the verb 'say' associates with the more natural syntactic variant (i.e., with infinitive clauses)Prispevek skuša z vidika teorije naravnosti razložiti skladenjsko pravilo, ki ga omenja večina slovnic klasične grščine: nedoločniški polstavki so v klasični grščini lahko odvisni od glagolov govorjenja ali od glagolov mišljenja; finitni odvisni stavki, ki jih uvaja veznik (...), pa so lahko v klasični grščini odvisni od glagolov govorjenja, a ne tudi od glagolov mišljenja. Med glagoli govorjenja je izjema glagol 'rečem, pravim'; kot se pogosto navaja, se povezuje samo z nedoločniškimi polstavki. Z vidika teorije naravne skladnje so nedoločniški polstavki bolj naravni kot finitni odvisni stavki. Lestvica > nat (nedoločniški polstavek, finitni odvisni stavek) je v prispevku utemeljena z načelom ugodnega za govorca in ogovorjenega (načelo A naravne skladnje) in z načelom včlenjenosti v stavek (načelo C naravne skladnje). Velja tudi lestvica > nat (glagoli mišljenja, glagoli govorjenja). Utemeljena je z načelom včlenjenosti v stavek (načelo C), z načelom pogostnosti (načelo D) in z načelom ugodnega za govorca in ogovorjenega (načelo A). Na podlagi obeh lestvic naravnosti in na podlagi pravil vzporednega ujemanja se v naravni skladnji pričakuje, da se bolj naravna skladenjska dvojnica (nedoločniški polstavki) povezuje z bolj naravnimi parametri (glagoli mišljenja) kot manj naravna skladenjska dvojnica (finitni odvisni stavki). Glagol 'rečem, pravim', ki se v klasični grščini kot edini izmed glagolov govorjenja povezuje samo z nedoločniškimi polstavki, se z vidika naravnosti od drugih glagolov govorjenja loči po vrsti parametrov (npr. je enklitika); v večini parametrov je bolj naraven kot drugi glagoli govorjenja, zato se v naravni skladnji pričakuje, da se povezuje z bolj naravno skladenjsko dvojnico (t. j. z nedoločniškimi polstavki)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta