182 KB0 KB199320252024Masnec, LanaTrkman, Marinaštevilka:1letnik:32str. 14-20DOI:10.31449/upinf.223ISSN:1318-1882COBISSID_HOST:203071235URN:URN:NBN:SI:doc-7HB4P096slSlovensko društvo InformatikaUporabna informatika (Ljubljana)actual useaplikacija za sledenje stikomcontact tracing applicationCOVID-19 pandemicdejanska uporabamladi odraslipandemija covid-19privzemanje tehnologijtechnology acceptanceyoung adultsAnaliza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi| študija primera Nemčije|The COVID-19 coronavirus pandemic was seen by many as a major milestone for the mass uptake and use of eHealth services. Contact tracing applications are part of the eHealth services that can make an important contribution to controlling the spread of the disease. These are only effective when a sufficient proportion of the population (56-60%) actually uses them, which was not achieved in European countries at the time of the COVID-19 pandemic. As we can expect the spread of dangerous viruses in the future, it is necessary to understand holistically the drivers of active use and rejection of contact tracing applications. In this article, we examined whether previously known factors influencing the intention to use also influence the actual use of the application. We focus on young adults aged between 18 and 35. We find that the key factors influencing the actual use of a contact tracing application are perceived ease of use, social influence, perceived usefulness at the personal level, and privacy concerns. However, we have not confirmed the impact on perceived usefulness at the societal level and on trust in technologiesPandemijo koronavirusne bolezni covid-19, so mnogi zaznali kot prelomno točko za množično vpeljevanje in uporabo storitev e-zdravja. Del storitev e-zdravja, ki lahko pomembno prispevajo k obvladovanju širjenja bolezni, so aplikacije za sledenje stikom. Te so učinkovite, ko jih dejansko uporablja zadostni delež prebivalstva (56-60%), ki pa v evropskih državah, v času pandemije covid-19, ni bil dosežen. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo širjenje nevarnih virusov, je potrebno razumeti dejavnike aktivne uporabe in zavračanja aplikacij za sledenje stikom. V članku preučujemo ali prej znani dejavniki vpliva na namero uporabe, vplivajo tudi na dejansko uporabo aplikacije. V empirični študiji se osredotočamo na mlade odrasle, stare med 18 in 35 let. Z rezultati binarne logistične regresije lahko potrdimo, da na dejansko uporabo aplikacije statistično značilno vplivajo: zaznana enostavnost uporabe, družbeni vpliv, zaznana uporabnost na ravni posameznika in zaskrbljenost glede zasebnosti. Vpliva pa nismo potrdili za zaznano uporabnost na ravni družbe in za zaupanje v tehnologijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo Informatika