884 KB42 KB195520252014Pihler Ciglič, Barbaraštevilka:letn. 54str. 381-395ISSN:0024-3922COBISSID:56702306URN:URN:NBN:SI:doc-6VKVIHFSesZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)Cadre européen commun de référence pour les languesCECRLepistemična modalnostespagnolglagolski kazalnikimarqueurs verbauxmodalité épistémiqueSEJOSkupni evropski jezikovni okvirSpanishsporazumevalne jezikovne zmožnostisporazumevalne zmožnostišpanščinatuji jezikiLos marcadores verbales de modalidad epistémica y su papel en el desarrollo de las competencias comunicativas|Modality in language, one of the characteristic phenomena of the process of communication, has to do with, in the broad sense, the mindset that the speaker indicates in his words while describing, questioning, or wanting to draw attention to what he is saying. Traditionally there is a tendency to gather, under the broad label of linguistic modality, a variety of different forms: verbal mode, auxiliary verbs, certain adverbs and particles, intonation, etc. The aim of this study is to analyze the Spanish verbal markers and their possibilities to express epistemic modality, which is defined as the linguistic expression of the degree of commitment that the speaker assumes about the factuality of his statement (Lyons 1977, Palmer 1986). The study focuses, first, on modal verbal periphrases and some of the tenses which can indicate the epistemic modality and/or evidentiality in certain contexts through the so-called "quotative" or "polyphonic" uses. The second part of this study consists of an analysis of the systematization of these resources in six selected manuals of Spanish as a Second Language (SSL; levels B1, B2 and C1 according to CEFR), with special attention to its contribution to the development of communicative competences (linguistic, sociolinguistic and pragmatic competence, again according to CEFR). We believe that the explicit study of epistemic modality in the SSL classroom effectively contributes to a good command of Spanish, and therefore deserves more attentionJezikovna modalnost ali naklonska sestavina jezika, eden izmed najznačilnejših pojavov v procesu sporazumevanja, s širšega zornega kota zadeva odnos, ki ga govorec vpisuje v besede, ko pripoveduje, sprašuje, izraža želje ali poskuša usmeriti pozornost v to, kar govori. Tradicionalno gledano, sodijo pod široko etiketo jezikovne modalnosti raznolike formalne manifestacije: glagolski naklon, modalni glagoli, določeni prislovi in členki, intonacija in podobno. Pričujoča študija se osredotoča na nekatere glagolske kazalnike (marcadores verbales) epistemične modalnosti v španščini in proučuje njihovo vlogo pri razvoju sporazumevalnih zmožnosti. Epistemično modalnost razumemo kot jezikovno izražanje govorčeve zaveze do "faktualnosti" oziroma do objektivne predstavitve izjave. V prvem delu članka se izpostavijo tiste modalne glagolske perifraze in posamezni glagolski časi, ki v določenih kontekstih signalizirajo epistemično modalnost in evidencialnost v tako imenovanih "citatnih" ali "polifoničnih" rabah. Drugi del študije predstavi izsledke analize šestih učbenikov za španščino kot tuji jezik (ravni SEJO B1, B2 in C1), s katero se je želelo ugotoviti, na kakšen način se ti mehanizmi v učbenikih sistematizirajo ter kakšen je njihov prispevek k razvoju sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti (po SEJO: jezikovnih, sociolingvističnih in pragmatičnih zmožnosti). Menimo namreč, da eksplicitno poučevanje epistemične modalnosti pri pouku španščine kot tujega jezika bistveno prispeva k usvajanju jezikovne rabe, zato si zasluži večjo pozornostLa modalidad de la lengua, uno de los fenómenos característicos del proceso de la enunciación, tiene que ver, en el sentido amplio, con la actitud mental que el hablante denota en sus palabras al describir, preguntar, desear o llamar la atención sobre lo que habla. Tradicionalmente se suelen juntar bajo la amplia etiqueta de la modalidad lingüística manifestaciones formales muy diversas: el modo verbal, los auxiliares modales, ciertos adverbios y partículas, la entonación, etc. Este estudio se centra en los determinados marcadores verbales en espanol y sus posibilidades de expresión de la modalidad epistémica, entendida como la expresión lingüística del grado de compromiso que el hablante asume respecto a la factualidad de su enunciado. Se exponen, primero, las perífrasis verbales modales y algunos tiempos verbales que en determinados contextos senalan modalidad epistémica y/o evidencialidad, a saber, los usos "citativos" o "polifónicos", y, segundo, se analiza la sistematización de estos recursos en seis manuales seleccionados de ELE (los niveles del MCER B1, B2 y C1) y su contribución al desarrollo de las competencias comunicativas (competencias lingüísticas, sociolingüísticas y pragmáticas siempre según MCER). Consideramos que el estudio de la modalidad epistémica de manera explícita dentro del aula de ELE contribuye eficazmente al dominio del uso del espanol, y que por lo tanto se merece una mayor atenciónTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta