314 KB32 KB195520262026Stankovska, Petraštevilka:1/2letnik:71str. 279-290ISSN:0021-6933DOI:10.4312/jis.71.1-2.279-290COBISSID_HOST:290656515URN:URN:NBN:SI:doc-6V7V4PMJslZveza slovenskih slavističnih društevJezik in slovstvobohemisticsbohemistikaCzech languagečeščinaJezikovna normaknjižni jeziklanguage normliterary languagePrague linguistic circlePraški lingvistični krožekČlanek Teorija Praške šole o knjižnem jeziku Aloisa Jedličke šestdeset let pozneje|In the article “Teorija Praške šole o knjižnem jeziku” Alois Jedlička stated the positions of the members of the Prague linguistic circle about the modern Czech literary language, along with the basic methodology of studying and describing the literary language, and added his views on the issue, taking into account the question of the existence of dialectal versions of the literary language. It follows from the article that in the description of the modern literary language, i.e. the language of the mid-1960s, one must also include certain dialectal versions and elements which are often used in the spoken form of the literary language. The reason for this he sees in the increasingly important role of radio and television which cover the entire Czech-speaking area. He also points out the possibility of using new approaches in linguistics, especially the use of information theory and statistics when determining the actual state of the language norm. In this contribution, we will evaluate some conclusions and methodological proposals from Jedlička’s article from the point of view of the current state, use and function of the literary language and the factors that influence it todayV članku Teorija Praške šole o knjižnem jezikuje Alois Jedlička strnil stališča članov Praškega lingvističnega krožka o sodobnem češkem knjižnem jeziku, osnovno metodologijo preučevanja in opisa knjižnega jezika ter dodal svoje nazore o tej problematiki, upoštevajoč pereče vprašanje soobstoja knjižnega jezika in njegovih narečnih različic. Iz članka izhaja, da je v opis sodobnega knjižnega jezika, torej jezika sredine šestdesetih let 20. stoletja, treba vključevati tudi določene narečne različice in prvine, ki so pogoste v govorjenem knjižnem jeziku. Kot argument uporablja vse pomembnejšo vlogo radia in televizije, ki pokrivata celotno češko govorno območje. Opozarja tudi na možnosti uporabe novih pristopov v jezikoslovju, predvsem na uporabo teorije informacij in statistike pri ugotavljanju dejanskega stanja norme knjižnega jezika. V tem prispevku bomo nekatere zaključke in metodološke predloge iz Jedličkovega članka ocenili s stališča današnjega stanja, rabe in funkcije knjižnega jezika ter dejavnikov, ki nanj danes vplivajoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije