313 KB71 KB199120252016Bajič, Blažštevilka:letn. 26 = 77str. 165-186ISSN:0354-0316COBISSID_HOST:1936518URN:URN:NBN:SI:doc-6SZYZFW6slSlovenski etnografski muzejEtnolog. Nova vrsta (Ljubljana)Ljubljananavadeoblačilna kulturarecreationrekreacijasportšportšportna obutevtekačiurbana antropologija"Meni je ta moja pot kot dnevna soba"| tekači v Ljubljani in njihove poti kot povezava med mestom in naravo|The article addresses joggers and "their" routes in and out of Ljubljana, emphasizing the difference between the city and nature that is of essential importance to many joggers. They often do not agree on the contents of these two domains, but they do not question their different nature, which they take as a given. Their practices and narratives about nature emerge in the context of the historically longer production and ideology of nature and jogging in late capitalism. Jogging along chosen routes provides an authentic, rich sensorial experience or transition from the city "back to nature", but behind their experiences is a complex socio-economic network on which contemporary jogging dependsPrispevek obravnava tekače in "njihove" poti v Ljubljani, pri čemer izpostavlja za mnoge tekače in tekačice ključno razliko med mestom in naravo. Glede vsebine obeh domen se akterji velikokrat ne strinjajo, a razlike same, ki se jim kaže kot dana, ne postavljajo pod vprašaj. Praktično in narativno delovanje v zvezi z naravo nastaja v kontekstu zgodovinsko daljše produkcije in ideologije narave ter rekreativnega teka v poznem kapitalizmu. Izkušnje teka po izbranih poteh delujejo kot avtentična, čutno bogata izkušnja oziroma način prehoda iz mesta "nazaj v naravo", a pri tem prikrivajo kompleksno družbeno-ekonomsko mrežo, ki je pogoj sodobnega rekreativnega tekaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski etnografski muzej