1556 KB92 KB199420252025Hrvatič, SergejaKogovšek Šalamon, Nežaletnik:35številka:iss. 4str. 487-502DOI:10.19233/ASHS.2025.32ISSN:2591-1775COBISSID_HOST:264077827URN:URN:NBN:SI:doc-69AN1CV3enZgodovinsko društvo za Južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiaazione penaleCodice penalecriminal lawcriminal prosecutiondiritto penalediscorso d’odiogruppi protettihate speechincitamento all’odioincitement to hatredkazenski pregonkazenski zakonikkazensko pravoPenal Codeprotected groupsSloveniaSlovenijasovražni govorspodbujanje sovraštvazaščitene skupineProsecutorial practice on hate speech in Slovenia| context, trends, and issues| Azioni penali relative ai discorsi d’odio in Slovenia| contesti, tendenze e problematichesintesi|This article aims to determine how public prosecution deals with criminal reports concerning Article 297 of the Slovenian Penal Code on hate speech and explores the influence of the 2019 Slovenian Supreme Court judgment on this practice. The analysis is based on 98 closed case files of the prosecution from 2019 to 2023. The main findings indicate that the number of indictments and convictions remains low; criminal prosecution of cases is inconsistent; there are regional differences in prosecutorial practice; the impact of the 2019 decision is low; and the quality of documents produced by the prosecutor’s offices is deficientQuesto articolo mira a determinare come la pubblica accusa gestisce le denunce penali relative all’articolo 297 del Codice penale sloveno sull’incitamento all’odio e analizza l’influenza della sentenza della Corte suprema slovena del 2019 su questa pratica. L’analisi si basa su 98 fascicoli della Procura chiusi dal 2019 al 2023. I principali risultati indicano che il numero di incriminazioni e condanne rimane basso; l’azione penale nei vari casi e incoerente; vi sono differenze regionali nella prassi dell’azione penale; l’impatto della sentenza del 2019 e basso; e la qualita dei documenti prodotti dalle procure e carenteČlanek si prizadeva ugotoviti, kako državno tožilstvo obravnava kazenske ovadbe v zvezi s 297. členom Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki inkriminira sovražni govor oziroma javno spodbujanje k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti, ter raziskati vpliv sodbe Vrhovnega sodišča RS št. VSRS I Ips 65803/2012 iz leta 2019 na tožilsko prakso na tem področju. Analiza, ki je podlaga za članek, je zajela 98 zaključenih spisov državnega tožilstva iz obdobja 2019–2023. Članek obravnava nastanek inkriminacije sovražnega govora v Sloveniji ter predstavlja statistične podatke o rezultatih kazenskega pregona na tem področju od leta 2008 dalje. Nadalje so predstavljeni rezultati kvantitativne in kvalitativne analize in razprava o različnih vidikih presoje zakonskih znakov kaznivega dejanja, kot so: prag resnosti; presoja naklepa za storitev kaznivega dejanja; pomen opredelitve zaščitene skupine; vpliv, ki ga lahko ima izjava storilca na druge; vloga politič-nega govora v okviru svobode izražanja; ter učinki sodbe Vrhovnega sodišča iz leta 2019 na tožilsko prakso. Glavne ugotovitve raziskave kažejo, da število vloženih obtožnic in obsodilnih sodb ostaja nizko; kazenski pregon primerov je nedosleden; obstajajo regionalne razlike v tožilski praksi; vpliv sodbe iz leta 2019 je majhen; kakovost dokumentov, ki jih pripravljajo državna tožilstva, pa je pomanjkljivaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko