2823 KB60 KB197320252022Zupan, Markoštevilka:1letnik:66str. 15-32ISSN:0351-0271DOI:10.15292/geodetski-vestnik.2022.01.15-32COBISSID_HOST:102818819URN:URN:NBN:SI:doc-53TZ8OBZslZveza geodetov SlovenijeGeodetski vestnikagricultural landagriculturebonitetakmetijska zemljiščakomasacijeland consolidationnadomestna kmetijska zemljiščapridelovalni potencialproduction potencialsoilsubstitute agricultural landMetoda za vrednotenje omilitvenih ukrepov ob izgubi kmetijskih zemljišč na podlagi podatkov zemljiškega katastra| Method for the evaluation of mitigation measures for soil loss compensation based on cadastral data|Agricultural soils are a non-renewable natural resource, and substitute land can only be acquired at the cost of losing other resources, such as forest ecosystems or restoring degraded land. An alternative is to improve soils of poorer quality through topsoil application and meliorative measures, thus increasing the production potential of existing agricultural land. In this paper, we present the measure of topsoil addition for maintaining production potential and the method of calculating the agricultural land equivalent (EKZ) to evaluate the impact of topsoil addition. !e EKZ method was tested on hydromorphic and automorphic soils and on fragmented and consolidated agricultural land. !e examples of EKZ calculation presented show that the addition of fertile topsoil can be an appropriate measure to mitigate the e"ects of soil sealing on the loss of production potential of agricultural land but not to the same extent for all soil types. !e e"ect is greater when we improve low-quality soils such as gley soils or shallow soils with coarse particles. !e EKZ method is objective, taking into account the original extent, land rating value, shape, and fragmentation of soils, as well as soils after topsoil has been added. !e method also supports the rational use of the removed fertile soil and thus the conservation of a nonrenewable natural resourceKmetijska zemljišča so neobnovljiv naravni vir in jih na novo lahko pridobimo le na račun izgube drugih, na primer gozdnih ekosistemov, ali z rekultivacijo degradiranih območij. Alternativa je izboljšanje slabših kmetijskih zemljišč z nadvišanjem in melioracijskimi ukrepi, s čimer izboljšujemo pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč. V prispevku predstavljamo ukrep nadvišanja kmetijskih zemljišč pri ohranjanju pridelovalnega potenciala in metodo izračuna ekvivalenta kmetijskih zemljišč (EKZ) za vrednotenje učinkov nadvišanja. Metodo EKZ smo testirali na primeru hidromorfnih in avtomorfnih tal ter razdrobljenih in strnjenih kmetijskih zemljišč. Predstavljeni primeri izračuna EKZ kažejo, da je nadvišanje lahko primeren ukrep pri blaženju izgub kmetijskih zemljišč oziroma pridelovalnega potenciala, vendar ni enako učinkovito pri vseh talnih tipih. Učinek izboljšanja je večji, če izboljšujemo tla z manjšo boniteto, kot je to pri nekaterih oblikah oglejenih tal ali plitvih in skeletnih tal. Metoda EKZ zagotavlja objektivno oceno učinkov izboljšanja tal, saj se pri njej upoštevajo obseg, boniteta, oblika in strnjenost zemljišč pred nadvišanjem in po njem. Metoda tudi usmerja k racionalni rabi odstranjene rodovitne zemljine in s tem k ohranjanju neobnovljivega naravnega viraTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza geodetov Slovenije