22 KB342 KB13 KB200420252009Murovec, BoštjanStres, Blažštevilka:2letnik:94str. 139-142ISSN:1581-9175ISSN:1854-1941COBISSID:2546568URN:URN:NBN:SI:doc-4VGCLW8XenBiotehniška fakultetaActa agriculturae Slovenicadenitrifikacijadušikov oksidmicrobiologymikrobiologijamolecular biologymolekularna biologijareduktazatemperatura taljenjazaznavanjeNew primer combinations with comparable melting temperatures detecting highest numbers of nosZ sequences from sequence databases| Nove kombinacije začetnih oligonukleotiodv s primerljivimi temperaturami taljenja zaznavajo najvšije število sekvenc nosZ v podatkovnih bazah|We explored existing primer sequences targeting nitrous oxide reductase (nosZ) gene in order to explore their capability to recognize variant nosZ sequences. Published nosZ sequences longer than 380 AA residues were obtained from FunctionalGene Database /Repository (http://flyingcloud.cme.msu.edu/fungene/) and used for explorations with PrimerChart program. The numbers of sequences recovered using all possible forward and reverse primer combinations were determined and the stringency of primer site recognition was further varied by allowing 1, 2, or 3 primer mismatches to DNA binding site. We identified novel primer combinations resulting in satisfactory amplicon length (> 500 bp) and increased sequence recognition capabilities at comparable forward and reverse primer melting temperatures. Overall, this study indicates that current state of the art molecular methods can be and should frequently be further refined by the use of targeted bioinformatic approachesV tej študiji sva raziskala obstoječe sekvence začetnih oligonukleotidov, s katerimi se pomnožujejo fragmenti gena za reduktazo N2O (nosZ), da bi proučila njihovo zmožnost prepoznavanja variant sekvenc nosZ. Objavljene sekvence gena nosZ daljše od 380 aminokislninskih ostankov sva pridobila od FunctionalGene Database /Repository (http://flyingcloud.cme.msu.edu/fungene/) in jih analizirala s programom PrimerChart. Raziskala sva število, ki ga prepoznajo posamične mone kombinacije yačetnih oligonukleotidov. V nadaljevanju sva spreminjala natančnost prileganja začetnih oligonukleotidov na tarčno DNK tako, da sva dovolila 1, 2, or 3 napačna parjenja med začetnim oligonukleotidom in DNK. Tako sva identificirala nove kombinacije začetnih oligonukleotidov, ki ustvarijo ustrezno dolge fragmente (> 500 bp), s povišano sposobnostjo prepoznavanja sekvenc pri primerljivi temperaturi taljenja začetnih oligonukleotidov. Prav tako so se nakazale nove možnosti za izboljšanje začetnih oligonukleotidov z vnosom novih degeneriranih mest. Ta študija nakazuje, da je novejše molekularne metode možno in tudi potrebno pogosto nadgrajevati s ciljanimi bioinformatskimi pristopiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta