3368 KB777 KB0 KB2023Lipavic Oštir, AljaTibaut, KatarinaIX, 356 str., 31 cmCOBISSID:144783619URN:URN:NBN:SI:doc-4JOURTJZdeslK. Tibautvisokošolska delačezmejno deloDisertacijeDružbenostno jezikoslovjejezikovna zvrstnostNemščinaSlovencisociolingvistikaSprachpraxis slowenischer Staatsangehöriger in Österreich| AuswanderInnen und GrenzgängerInnen im Vergleich| doktorska disertacija| Jezikovna praksa slovenskih državljanov v Avstriji| primerjava meddržavnih selivcev in čezmejnih delavcev|Die sprachliche Realität slowenischer Staatsangehöriger, die ihren Wohnort oder Arbeitsplatz nach Österreich verlagern, gestaltet sich durch die deutsche Amtssprache, ihre Varietäten und andere, dort gesprochene Sprachen mitunter sehr divers. Während das sprachliche Handeln von GrenzgängerInnen bereits vereinzelt betrachtet wurde (vgl. Lipavic Oštir), fanden ausgewanderte Personen weniger Beachtung. Vor allem der Vergleich zwischen beiden Gruppen stellt ein Desiderat der soziolinguistischen Forschung dar. Die vorliegende Dissertation untersucht daher zum einen die Sprachpraxis von slowenischen Staatsangehörigen in Österreich und betrachtet zum anderen erstmals Unterschiede zwischen AuswanderInnen (n = 254) und Grenz-gängerInnen (n = 253) mittels quantitativer und qualitativer Analysen. Die Untersuchungen erfolgten hinsichtlich dreier Dimensionen: (1) Sprachrepertoire, (2) Spracheinstellungen und (3) Sprachenverwendung. Die Ergebnisse zeigen unter anderem, dass sich (1) beide Gruppen in der Art und Weise wie sie Deutsch in Slowenien erworben haben und in der Bewertung ihrer Standarddeutsch- und Dialektkenntnisse unterscheiden, (2) AuswanderInnen den österreichischen Standard und Dialekt fast ausschließlich besser beurteilen als GrenzgängerInnen und auch ihren SprecherInnen in einigen Merkmalsdimensionen höhere Werte zuweisen, (3) AuswanderInnen im Alltag in Österreich häufiger Standarddeutsch, GrenzgängerInnen hingegen öfter slowenische oder deutsche Dialektvarianten verwenden und sich in fünf von zehn kommunikativen Interaktionsszenarien unterschiedliches Sprachakkommodationsverhalten zwischen beiden Gruppen zeigt. In Anbetracht der zunehmenden (Aus)Wanderungsbewegungen slowenischer Staatsangehöriger nach Österreich stellt die Studie eine erste Grundlage zur Erforschung transnationaler Sprachpraxis in einer plurizentrischen Super-Diversity-Gesellschaft dar, die es durch weitere Untersuchungen zu ergänzen giltJezikovna stvarnost slovenskih državljanov, ki prenesejo svoje prebivališče ali delovno mesto v Avstrijo, je zaradi uradne nemščine, njenih različic in drugih jezikov, ki jih tam govorijo, včasih zelo raznolika. Medtem ko so bile jezikovne dejavnosti čezmejnih delavcev v posameznih primerih že obravnavane (prim. Lipavic Oštir), so bili meddržavni selivci deležni manj pozornosti. Predvsem primerjava med obema skupinama predstavlja raziskovalno vrzel v sociolingvističnih raziskavah. Zato pričujoča disertacija z enega vidika preučuje jezikovno prakso slovenskih državljanov v Avstriji, z drugega vidika pa s kvantitativno in kvalitativno analizo prvič obravnava razlike med meddržavnimi selivci (n = 254) in čezmejnimi delavci (n = 253). Raziskave so potekale v treh dimenzijah: (1) jezikovni repertoar, (2) jezikovna stališča in (3) jezikovna raba. Rezultati med drugim kažejo, da (1) se obe skupini razlikujeta v načinu usvajanja nemščine v Sloveniji in v oceni znanja standardne nemščine in narečja, (2) da meddržavni selivci skoraj izključno avstrijski standardni jezik in narečje ocenjujejo bolje kot čezmejni delavci in da tudi govorcem pripisujejo višje vrednosti pri nekaterih dimenzijah značilnosti, (3) da meddržavni selivci v vsakdanjem življenju v Avstriji pogosteje uporabljajo standardno nemščino, medtem ko čezmejni delavci pogosteje uporabljajo slovenske ali nemške narečne različice in da se v petih od desetih scenarijev sporazumevalne interakcije obe obravnavani skupini različno obnašata pri prilagajanju jeziku. Glede na naraščajoče (e)migracije slovenskih državljanov v Avstrijo predstavlja študija prvo podlago za raziskovanje transnacionalnih jezikovnih praks v pluricentrični družbi superdiverzitete, ki jo je treba dopolniti v nadaljnjih raziskavahTEXTvisokošolska delatheses and dissertationsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta