320 KB75 KB2026Biró, ZsófiaDeáki, DorottyaTomažič, Luka Martinletnik:19številka:9str. 39-58ISSN:1338-1385COBISSID_HOST:264732931URN:URN:NBN:SI:doc-4DLDYWIJenAlma Mater Europea-European Centre Maribor (AMEU-ECM)Center for Analysis of Administrative-Political Processes and InstitutionsDepartment of Political ScienceJournal of comparative politicsconsumer rightsdata protectionenergetska regulativaenergy regulationkakovost zakonodajelegislative qualitypametno merjenjepravice potrošnikovsmart meteringvarstvo podatkovDigital energy systems and fundamental rights: smart metering in the EU and three CEE countries|Article provides a comparative legal analysis of smart metering regulations in Hungary, Slovenia, and Croatia, assessing how national frameworks align with EU objectives on energy efficiency, consumer rights, and data protection. While Hungary applies a pilot based, cautious rollout with unclear long-term goals, Slovenia offers detailed technical standards and data categories but shows enforcement gaps. Croatia adopts a forward-looking, consumer oriented and cybersecurity-aware model, yet requires refinement in definitions and data retention rules. The article concludes that an optimal regulatory model could combine Hungary’s flexibility, Slovenia’s data precision, and Croatia’s consumer protection. However, effectiveness depends on full alignment with the GDPR and the establishment of clear, enforceable rights for data subjects. The article also proposes two follow-up directions: (1) developing a practical guide for consumers on their rights regarding smart meters, and (2) exploring competition law implications related to exclusive access to consumer data in liberalized energy markets. Without harmonized EU-level data governance, smart metering may risk reinforcing regulatory inconsistencies and market imbalanceČlanek ponuja primerjalno pravno analizo ureditve pametnega merjenja na Madžarskem, v Sloveniji in na Hrvaškem ter ocenjuje, kako se nacionalni okviri usklajujejo s cilji EU na področju energetske učinkovitosti, pravic potrošnikov in varstva podatkov. Medtem ko Madžarska izvaja previdno uvajanje na podlagi pilotnih projektov z nejasnimi dolgoročnimi cilji, Slovenija ponuja podrobne tehnične standarde in kategorije podatkov, vendar izkazuje vrzeli pri izvajanju. Hrvaška sprejema napreden, v potrošnika usmerjen in kibernetsko varnostno ozaveščen model, ki pa potrebuje izboljšave pri definicijah in pravilih hrambe podatkov. Članek ugotavlja, da bi optimalni regulativni model lahko združeval madžarsko fleksibilnost, slovensko natančnost podatkov in hrvaško varstvo potrošnikov. Vendar je učinkovitost odvisna od popolne usklajenosti z GDPR ter vzpostavitve jasnih in izvršljivih pravic nosilcev podatkov. Članek predlaga tudi dve nadaljnji smeri raziskovanja: (1) izdelavo praktičnega vodnika za potrošnike o njihovih pravicah v zvezi s pametnimi števci ter (2) raziskovanje pomena prava konkurence v zvezi z izključnim dostopom do potrošniških podatkov na liberaliziranih energetskih trgih. Brez usklajenega upravljanja podatkov na ravni EU, glede pametnega merjenja, tvegamo, da bo to okrepilo regulativne neskladnosti in neravnovesje na trguTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede