599 KB34 KB195520252007Miklič, TjašaOžbot, Martinaštevilka:1letnik:47ISSN:0024-3922COBISSID:35775842URN:URN:NBN:SI:doc-3YJD7DX9enitslUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)didactic methoddidaktikaglagolItalianitalijanščinajezikovni poukmetodikaslovenski govorciverbTeaching the uses of Italian verb forms to Slovene speakers|V članku so najprej predstavljena nekatera opažanja o poučevanju italijanskih glagolskih paradigem pri slovenskih govorcih, zbrana na osnovi pedagoških in raziskovalnih izkušenj, nato pa je ponujenih nekaj sugestij za produktivno usvajanje glagolskih oblik pri pouku tujega jezika. Avtorici vztrajata na eksplicitnem poučevanju slovnice tujega jezika - tudi v primerjavi z materinščino -, in sicer prvič zato, ker je za govorce številčno majhnega jezika, kot je slovenščina, bistveno produktivno in kvalitetno znanje tujih jezikov, saj so v mednarodni komunikacji v veliki večini najrazličnejših situacij prav govorci majhnih jezikov tisti, ki se morajo biti sposobni sporazumevati v tujih jezikih, glede na to, da je tujih govorcev, ki znajo jezike, kot je slovenščina, sorazmerno zelo malo; drugič, potrebo po eksplicitnem poučevanju slovnice narekujejo tudi sistemske značilnosti italijanskega jezika, z visokim številom glagolskih paradigem, ki se uporabljajo pri izražanju različnih časovnih, aspektualnih in modalnih pomenov ter pomembnih logično-semantičnih vsebin. Po teh značilnostih se italijanščina v veliki meri razlikuje od slovenščine, brez njihovega izrecnega poudarjanja pa bi te razlike ostale premalo zaznane ali celo povsem neopažene. Ob zgledih iz slovenščine, italijanščine in deloma angleščine so predstavljeni nekateri najtipičnejši problemi slovenskih govorcev pri usvajanju tujih jezikov, ki izhajajo iz različnih principov izbire glagolskih paradigem v posameznih jezikih. Podanih je nekaj predlogov za poučevanje glagolskih oblik pri slovenskih govorcih (in pri govorcih drugih jezikov, ki izkazujejo podobne strukturne razlike v odnosu do italijanskega glagolskega sistema), pri čemer je poudarjeno, da je glagolske oblike treba uvajati v njihovi kompleksnosti in da je smiselno posvečati pozornost tako leksikalnim kot gramatikalnim vidikom ter pri poučevanju vključiti konkretne kratke jezikovno kompleksne in vsebinsko zanimive ali miselno izzivalne tekste (pregovori, aforizmi, izreki pa tudi pesmi, songi in slogani), ki si jih učenci lahko zapomnijo, reproducirajo in v katerih je mogoče na privlačen način spoznavati besedilno funkcioniranje posameznih italijanskih glagolskih paradigemTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta