185 KB58 KB201320252024Dacar, Rokštevilka:1letnik:50str. 65-84ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:186404099URN:URN:NBN:SI:doc-3YHLD5HDslGospodarski vestnikInštitut za delo pri Pravni fakultetiZveza Društev pravnikov v gospodarstvu SlovenijePodjetje in deloabuse of market dominancecompetition lawEU lawkonkurenčno pravolegitimate goallegitimni ciljobjective justificationobjektivna utemeljitevpravo EUproporcionalnostproportionalityrazumnostreasonabilityzloraba prevladujočega tržnega položajaObjektivne utemeljitve v konkurenčnem pravu Evropske unije|In the article, the author sheds light on the institute of objective justification as it is understood in European competition law. In this context, it is explained that a company with a dominant market position can avoid liability for abuse of this position by successfully invoking an objective justification, even if its conduct meets all the signs of abuse of market dominance. In terms of content, objective justifications can be divided into three categories, namely those based on the legitimate business interests of the company with market dominance, efficiency gains, and reasons of public interest. From the case law of the Court of Justice of the European Union and the administrative practice of the European Commission, it is possible to derive the conditions that must be met in order to successfully invoke an objective justification, namely the legitimacy of the objective pursued by the conduct and the appropriateness and proportionality of the said conduct. The absence of an exhaustive list of objective justifications opens the door to the creation of innovative objective justifications. An objective justification for the protection of personal data could thus prove to be a highly effective defence against requests for access to databases and/or datasetsAvtor v prispevku osvetljuje institut objektivne utemeljitve, kot ga razume konkurenčno pravo Evropske unije. V tem pogledu pojasni, da se lahko podjetje s prevladujočim tržnim položajem z uspešnim sklicevanjem na objektivno utemeljitev izogne odgovornosti za zlorabo prevladujočega tržnega položaja, čeprav je njegovo ravnanje izpolnilo njene znake. Vsebinsko je objektivne utemeljitve mogoče deliti na tri kategorije, namreč na tiste, ki so utemeljene (1) na legitimnem poslovnem delovanju podjetja, (2) na povečani učinkovitosti in (3) na razlogih v javnem interesu. Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije in administrativne prakse Evropske komisije je mogoče izluščiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uspešno sklicevanje na objektivno utemeljitev, namreč legitimnost cilja, ki ga ravnanje zasleduje, ter razumnost in proporcionalnost slednjega. Odsotnost taksativnega seznama objektivnih utemeljitev odpira vrata za oblikovanje inovativnih objektivnih utemeljitev. Kot izjemno učinkovita obramba pred zahtevami za dostop do baz podatkov in/ali podatkovnih naborov bi se tako utegnila izkazati objektivna utemeljitev varstva osebnih podatkovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia