272 KB86 KB201220252023Smiljanić, Ivanštevilka:1letnik:63str. 42-66ISSN:0353-0329DOI:10.51663/pnz.63.1.02COBISSID:156943107URN:URN:NBN:SI:doc-3XQOU8AQslInštitut za novejšo zgodovinoPrispevki za novejšo zgodovinoAvstro-Ogrskagospodarske krizeJugoslavijaKraljevina SHSsamomoristečajistigma"Konkurzi, samomor, žalosten je pogled na trgovsko polje."| gospodarski polom kot vzrok za samomor na Slovenskem pod Avstro-Ogrsko in prvo Jugoslavijo|Material security is one of the basic conditions of human existence. Its absence can lead to many problems and is accompanied by a social stigma that used to be stronger in the past than today. A difficult situation can lead to suicide. In the Slovenian territory, suicides of merchants and entrepreneurs were a well-known phenomenon as early as the 19th century, while people who merely found themselves in financial difficulties or lived in poverty committed suicide even more frequently. Accurate statistics regarding the number of suicides due to economic reasons are not available for the Slovenian territory, which is why newspapers represent the primary source for researching this issue. However, the press was inaccurate, sensationalistic, and amateurish in its suicide reports and psychological descriptions of the deceased. Over time, the descriptions of suicides and injuries also became more graphic. During the Austro-Hungarian Empire, the Kingdom of SHS, and the Kingdom of Yugoslavia, several economic scandals broke out that resulted in suicides, which were widely reported in the press. Suicides for economic reasons increased especially during times of economic adversity, such as the crisis during the Vienna stock market crash in 1873, the monetary crisis before World War I, the deflationary crisis of the mid-1920s, and the Great Depression of the 1930sMaterialna preskrbljenost sodi med temeljne pogoje človekove eksistence, zato lahko njena odsotnost povzroči številne težave, spremlja pa jo tudi družbena stigma, ki je bila v preteklosti močnejša kot danes. Težek položaj lahko pripelje do samomora. Na Slovenskem so bili samomori trgovcev in podjetnikov pojav, znan že v 19. stoletju, še več pa je bilo samomorov oseb, ki so se zgolj znašle v finančnih težavah ali ki so živele v revščini. Točna statistika o številu slovenskih samomorov zaradi ekonomskih vzrokov ni dosegljiva, tako da je osrednji vir za raziskavo tega vprašanja časopisje, ki pa je bilo pri poročanju o samomorih nenatančno, senzacionalistično in pri psihološkem opisovanju pokojnikov amatersko, sčasoma pa so postajali opisi samomorov in poškodb tudi vse nazornejši. V obdobju Avstro-Ogrske in Kraljevine SHS ter Kraljevine Jugoslavije je izbruhnilo nekaj gospodarskih afer, ki so se končale tudi s samomorom, o čemer je tisk obširno poročal. Samomori zaradi gospodarskih vzrokov so porasli zlasti v času neugodnih gospodarskih razmer, kot so kriza ob dunajskem borznem zlomu leta 1873, denarna kriza pred prvo svetovno vojno, deflacijska kriza sredi 20. let in velika gospodarska kriza v 30. letihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za novejšo zgodovino